Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (251-275) 
- aktuárski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na aktuarje: aktuarski posli ♪
- akvamarín -a m (ȋ) zelenkasto moder drag kamen: prstan z akvamarinom // zelenkasto modra barva: črna barva se lepo sklada z akvamarinom ♪
- akvamarínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akvamarin: akvamarinski uhani / akvamarinske oči; knjiž. akvamarinski somrak Egipta ♪
- akvarél -a m (ẹ̑) um. slikarska tehnika, pri kateri se slika na papir s prosojnimi vodenimi barvami: slikal je v akvarelu // slika v tej tehniki: na steni visijo akvareli; razstava odličnih akvarelov; neskl. pril.: akvarel barvice vodene, vodne barvice ♪
- akvarélen -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na akvarel: akvarelni portret; akvarelna skica / akvarelna tehnika slikanja / akvarelne barve ♪
- akvarelíst -a m (ȋ) kdor slika akvarele: bil je izvrsten akvarelist; pren. literarni akvarelist ♪
- akvarelístka -e ž (ȋ) ženska oblika od akvarelist: znana akvarelistka in krajinarka ♪
- akvárij -a m (á) steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali ali rastlin: hraniti ribice v akvariju; šolski akvarij // prostor, poslopje za tako gojenje: v mestu imajo znamenit akvarij z morskimi živalmi ♪
- akvárijski -a -o prid. (á) nanašajoč se na akvarij: akvarijska rastlina; akvarijske ribe / akvarijski grelec; akvarijska posoda ♪
- akvaríst -a m (ȋ) kdor goji vodne živali ali rastline v akvariju: izkušen akvarist; društvo akvaristov ♪
- akvarístika -e ž (í) gojenje vodnih živali ali rastlin v akvariju: ukvarjati se z akvaristiko; ljubitelj akvaristike // nauk o tem: nekaj osnovnih poglavij iz akvaristike ♪
- akvaterárij -a m (á) zaprt prostor za gojenje kopenskih, vodnih živali in dvoživk: šolski akvaterarij ♪
- à la carte [alakárt] prisl. (ȃ) gost. po izbiri z jedilnika: obedovati à la carte ♪
- alárm -a m (á) 1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm proti požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm ♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti // čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma 2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm ♪
- alarmánten -tna -o prid. (ȃ) ki zbuja zaskrbljenost, razburjenost, vznemirljiv: alarmantni glasovi; spet krožijo alarmantne vesti; alarmantno znamenje bolezni ♪
- alármen -mna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alarm: alarmni znak, zvonec; alarmna naprava opozorilna, svarilna / poveljnik je ukazal alarmno stanje bombnikov ♪
- alarmírati -am dov. in nedov. (ȋ) nenadoma poklicati k pripravljenosti ali intervenciji; opozoriti, obvestiti: alarmirati gasilce, policijo; alarmirali so vse, ki so imeli vozila, da bi prevažali ranjence / čete niso pravočasno alarmirali // vznemiriti, razburiti: novica je alarmirala vse mesto alarmíran -a -o: vsa okolica je bila alarmirana ♪
- alfabetárij -a m (á) po abecedi urejen seznam: pripraviti alfabetarij za prvo knjigo slovarja ♪
- alimentáren -rna -o prid. (ȃ) med., v zvezi z zastrupitev, obolenje ki ga povzroči hrana ♪
- alizarín -a m (ȋ) kem. rdeče čimžno barvilo: naravni, sintetični alizarin ♪
- álkar -ja m (ȃ) tekmovalec na alki: sprevod alkarjev na konjih; tekmovanje alkarjev ♪
- alkohóličarka -e ž (ọ́) ženska oblika od alkoholik: neozdravljiva alkoholičarka ♪
- al pári prisl. (ȃ) fin. enako imenski vrednosti, enako za enako: menjati al pari; neskl. pril.: tečaj al pari enak začetnemu oziroma uradnemu ♪
- alveoláren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alveolo: operacija alveolarne fistule / alveolarni glas glas, tvorjen z jezično konico ob alveolah ♪
- amaránt -a m (ā) vrtn. okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir ♪
126 151 176 201 226 251 276 301 326 351 
