Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (24.951-24.975)


  1.      plačílni  -ega m (ȋ) pog. plačilni natakar: poklicati plačilnega; natakarice in plačilni / kot nagovor plačilni, plačam ♪
  2.      plačílo  -a s (í) 1. kar se da komu za kako drugo vrednost, zlasti za delo: dati, dobiti, sprejeti plačilo; za to delo ni dobil nobenega plačila; priti po plačilo; bogato, dobro, majhno plačilo; zasluženo plačilo; biti v zaostanku s plačilom / dnevno, letno plačilo; plačilo na obroke; plačilo v denarju / prejeti plačilo na roko; za plačilo, pisar. proti plačilu delati, opravljati kaj; najeti koga za veliko plačilo; pren. v plačilo jim bo zavest, da so opravili pomembno delo ∙ ekspr. tudi ti boš dobil svoje plačilo boš kaznovan; vznes. oditi po večno plačilo v krščanskem okolju umreti; bibl. delavec je vreden svojega plačila; nehvaležnost je plačilo sveta; za enako delo enako plačilo // ekon., fin. poravnava denarne obveznosti z izročitvijo ali z nakazilom ustrezne vsote denarja: prevzemati plačila / mednarodna, zunanja plačila; tekoča plačila / dolg je dospel v plačilo; te hiše zapadejo v plačilo v prihodnjem letu 2. glagolnik od plačati: plačilo je dolgo odlagal; biti oproščen plačila česa; plačilo dolgov / plačilo kazni, stroškov ♪
  3.      plačljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da plačati: blago je plačljivo v dinarjih; plačljivo v treh obrokih ♦ adm. račun je plačljiv v osmih dneh se mora plačati ♪
  4.      plačník  -a m (í) kdor kaj plača ali mora plačati: predplačila zagotavljajo plačnikom prednost pri nakupu; dober plačnik; biti reden plačnik časopisa; delo po naročilu plačnika / kot opozorilo nisem plačnik dolgov svojega sina // kdor denarno omogoča kako delo, dejavnost: iskali so plačnika za tak študij; za zahtevnejša popravila ni bilo plačnika ♪
  5.      plačníkov  -a -o (í) pridevnik od plačnik: opraviti kaj po plačnikovem naročilu ♪
  6.      pládenj  -dnja m (á) okrogla ali podolgovata plitva posoda za prenašanje in serviranje jedi: naložiti meso na pladenj; lesen, plastičen pladenj; pladenj pomaranč, slaščic / pog. sam je pojedel cel pladenj jedila na njem // temu podobna priprava za prenašanje navadno krožnikov (s hrano): pladnje s praznimi krožniki so odlagali na posebni mizi; pladenj kozarcev; natakar s polnim pladnjem / kirurški instrumenti na pladnju ∙ prinesti vse na pladnju na krožniku ♪
  7.      plafoniêra  tudi plafonjêra -e ž (ȇ) žarg. stropna svetilka: pritrditi plafoniere ♪
  8.      plafónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na plafon 2: plafonske cene, norme / plafonsko kreditiranje kmečkih gospodarstev ♪
  9.      plagiát  -a m (ȃ) knjiž. kar je prepisano, prevzeto od drugod in objavljeno, prikazano kot lastno, navadno v književnosti: to delo je plagiat; ločiti original od plagiata; med popevkami je bilo včasih precej plagiatov / vsak dvom o plagiatu je tu odveč duhovni tatvini ♪
  10.      plahôten  -tna -o prid. (ó) knjiž., redko boječ: plahoten otrok / plahotno prebujanje narave ♪
  11.      pláhta  -e ž (ȃ) 1. velik kos blaga iz nepremočljivega platna, posebej pripravljen za pokrivanje: vreči plahto čez tovor; pokriti s plahto; plahta tovornjaka; nebo je bilo kakor umazana plahta // pog. (volnena) odeja: ležišče je bilo pregrnjeno s pisano plahto / konjska plahta konjska odeja 2. ekspr., navadno s prilastkom kar je podobno plahti: po polju ležijo plahte snega / popisal je cele plahte papirja zelo veliko / barva se lušči v plahtah 3. ekspr., z rodilnikom manjši kos česa: kupiti plahto zemlje / želi si vsaj za plahto vinograda ● nar. posteljo je pregrnila s svežo plahto rjuho; žlahta je strgana plahta od sorodstva človek ne more pričakovati pomoči, koristi ♪
  12.      plahtáti  -ám nedov. (á ȃ) pog. goljufati, varati: plahtati lahkoverne ljudi / plahtala je sosede, da še vedno žaluje za možem ♪
  13.      pláhtica  -e ž (ȃ) ekspr. manjšalnica od plahta: pokrili so se z nekako plahtico / kaj boš s tole plahtico zemlje / sneg naletava v plahticah v velikih kosmih ◊ bot. navadna plahtica zdravilna rastlina z drobnimi zelenkastimi cveti, Alchemilla vulgaris ♪
  14.      plahúta  -e ž (ū) 1. ekspr. štrleči, viseči del pokrivala: kapa s plahutami / nekdaj redovnice v bolnicah z belimi plahutami 2. star. plahta: spati na plahuti / plahute ledu ♪
  15.      plájhati  -am nedov. (ȃ) 1. ekspr. sunkovito se premikati v nepolni posodi: vino plajha v čutari; brezoseb. v želodcu mi plajha; redko voda se plajha 2. nar. pljuskati: morje plajha / mleko plajha čez rob ∙ nar. plajhati vodo iz čolna plati ♪
  16.      plakát  -a m (ȃ) večji list, pola papirja z obvestilom, vabilom, razglasom, pritrjena na javnem prostoru: nabiti, nalepiti plakat / filmski, reklamni, turistični plakat; plakat za športno prireditev / brati plakat // tako obvestilo z dodanimi likovnimi prvinami: narisati plakat; osnutek, zamisel plakata ♪
  17.      plakáten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na plakat: plakatna oblika / plakatna objava sporočila / plakatne barve / plakatna stena stena, na katero se lepijo plakati ♦ papir. plakatni papir trden, na eni strani gladek papir, navadno za reklamne tiskovine; um. plakatna tempera ♪
  18.      plakatêr  -ja m (ȇ) 1. kdor lepi, pritrjuje plakate: plakater je prelepil ograjo s plakati 2. plakatar: bil je znan plakater ♪
  19.      plakatírati  -am nedov. in dov. (ȋ) lepiti, pritrjevati plakate: plakatiral je že več let // publ. s plakati obveščati, razglašati: društvo je plakatiralo, da prireja veselico / tovarna je plakatirala svoj novi proizvod plakatíran -a -o: plakatirana ograja ♪
  20.      plám  -a m (ȃ) zastar. plamen: v daljavi je zagledal plam / plam njenih oči ♪
  21.      plámen  -éna m (á ẹ́) 1. tok zelo segretega in svetečega plina, ki nastaja pri gorenju: iz kupa drv se je pokazal plamen; plamen je razsvetljeval okolico; plamen švigne proti nebu, ugasne, zagori; ekspr. plameni ližejo, objemajo, obliznejo streho; veter je pogasil plamene; naravnati, uravnati plamen; ogenj ni le tlel, ampak je gorel s plamenom; nizek, visok plamen; rumeni, škrlatni plameni; plamen bencinskega, plinskega gorilnika; plamen sveče; lica, oči ji gorijo kot plamen; pren., ekspr. plamen oči // ekspr. ogenj: plamen je zajel hišo; nenadoma je bila vsa soba v plamenu, plamenih je gorela 2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: v njenem srcu gori plamen hrepenenja, ljubezni; zanetili so plamen revolucije, upora ● ekspr. prižgala mu je plamen v srcu vzbudila ljubezen, naklonjenost; ekspr. bil je ves v plamenu zanesen, navdušen, razvnet; ekspr. iz oči ji švigajo plameni jeze je zelo jezna, razburjena ◊ teh. nevtralni, oksidativni plamen; jedro plamena ostro obrobljen del plamena ob šobi gorilnika; voj. metalec plamenov orožje, ki pod pritiskom brizga gorečo snov ♪
  22.      plaménast  -a -o prid. (ẹ́) podoben plamenu: plamenasta oblika; plamenasta razvrstitev kodrov na kipu / ekspr. cvet plamenaste barve ♦ les. plamenasta tekstura lesa tekstura lesa, ki ima v prerezu obliko plamenov; šol. plamenasta črta element pisane črke v obliki pokončne črte, ki se proti koncema zožuje plaménasto prisl.: plamenasto rdeči listi grma ♪
  23.      plaménec  -nca m (ẹ̄) 1. knjiž., redko plamenček: plamenec bukne in svetloba se razširi po sobi 2. zool. velika severnoafriška ptica z rožnato rdečim perjem, Phoenicopterus ruber: v živalskem vrtu je rad opazoval plamence ◊ navt. plamenec trikotna signalna zastava; poveljniški plamenec dolg, ozek trak iz blaga za zastave, raznih barv in z oznakami kot znamenje, da ladji poveljuje oficir vojne mornarice ♪
  24.      plamenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. goreti s plamenom: ogenj plameni / po hribih plamenijo kresovi; brezoseb. v peči plameni; senik je plamenel kot bakla / ob postelji so plamenele sveče 2. knjiž. dajati močen sij, žar; goreti: nebo je plamenelo v večerni zarji / pesn. njene oči so plamenele 3. knjiž. biti, obstajati v veliki meri; goreti: v njem je plamenela ljubezen, strast; v srcu je plamenelo sovraštvo / v očeh ji plameni radost // v zvezi z od biti zelo čustveno vznemirjen: ves je plamenel od jeze, nestrpnosti, razburjenja, sovraštva 4. knjiž., v zvezi z za izražati, kazati veliko prizadevnost, navdušenje; goreti: plamenel je za resnico ● knjiž., ekspr. na polju plameni mak cvete z rdečim cvetom; knjiž., ekspr. lica ji plamenijo od zadrege zelo je zardela plamenèč -éča -e: plameneč pogled; plameneča ljubezen; s plamenečo trsko je prižgal grmado; šopek plamenečih vrtnic; hladila si je plameneča lica; prisl.: plameneče ljubiti ♪
  25.      plameníca  -e ž (í) knjiž. bakla: plamenica je ugasnila; prižgati plamenico; stražniki so hodili okrog s plamenicami / plamenica svobode, upanja ◊ strojn. cev v valjastih parnih kotlih, v kateri je kurišče; vrtn. grmičasta ali blazinasta rastlina z raznobarvnimi cveti v gostem socvetju; plamenka ♪

   24.826 24.851 24.876 24.901 24.926 24.951 24.976 25.001 25.026 25.051  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA