Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (24.876-24.900)


  1.      písa  -e ž (í) star. proga, črta: zebra ima pise / ruta s črnimi pisami / tako so ga pretepli, da je bil poln pis marog ♪
  2.      pisáč  -a m (á) 1. nekdaj nižji pisarniški uslužbenec; pisar: ponudili so mu mesto pisača; sodnik in pisači // slabš. uradnik, uslužbenec sploh: mislil je, da sem kak advokatski pisač; birokratski pisači 2. slabš. pisatelj, pisec: naši pisači / navaden pisač je, ne pa pisatelj ♪
  3.      pisálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) star. pisatelj, pisec: anonimni pisalec pisem / mladi slovenski pisalci; pisalec pravljic, zgodb ∙ zastar. sodni pisalec pisar ♪
  4.      pisálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) 1. etn. priprava za krašenje pirhov: pisalka in vosek 2. zastar. pisateljica: povesti nemške pisalke ♪
  5.      pisálnica  -e ž (ȃ) 1. v srednjem veku prostor za pisanje ali prepisovanje rokopisov: samostanska pisalnica 2. zastar. pisarna: ko se je izšolal, je služboval po raznih cesarskih pisalnicah ♪
  6.      pisálnik  -a m (ȃ) nekdaj omari podoben kos pohištva z navadno nagnjeno ploskvijo za pisanje: stal je pri pisalniku in pisal; zakleniti denar, pisma v predal pisalnika ∙ star. sedel je za pisalnikom pisalno mizo ♦ elektr. del naprave, ki piše, odtiskuje črke, znake; pisalnik brzojava, računalnika ♪
  7.      pisálo  -a s (á) priprava za pisanje: pisati s pisalom; barvna pisala; pisalo in papir / krivuljo riše posebno pisalo na vzvodu ♪
  8.      písan  -a -o prid. (í) 1. ki je zelo različnih barv: pisani cveti, listi; kamenčki so ustvarjali pisane like; pisani trakovi; pisana obleka, preproga; ptič s pisanim perjem; rdeče, živo pisan / pisan travnik; opazoval je pisano gnečo na trgu; rož je bilo toliko, da je bilo vse pisano / rada nosi pisano perilo perilo, navadno izrazitih, močnejših barv ali večbarvno 2. nav. ekspr. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljen; pester: spored je bil zelo pisan; praznična številka časopisa je precej pisana; ima zelo pisano delo / pisana preteklost; pisano življenje / pisana druščina / pisane barve; pisane kombinacije česa ● ekspr. ima pisan, zlat, židan čas veliko prostega časa; ekspr. pretepel te bom, da boš ves pisan zelo te bom pretepel; star. pisana mati mačeha ◊ vrtn. pisana kopriva lončna rastlina s pisanimi, koprivi podobnimi listi, Coleus hybridus; pisana koruza enoletna okrasna rastlina z listi, ki imajo srebrne proge, Zea mays japonica; zool. pisana penica penica s pisanim perjem in močnim rjavkasto rumenim kljunom, Sylvia nisoria písano prisl.: pisano prebarvati kaj; pisano vezeni prtički ∙ ekspr. pisano ga je pogledala jezno, srepo ♪
  9.      písanec  -nca m (í) ekspr. pisana žival ali rastlina: nadeti jarem pisancu ♦ zool. majhna sladkovodna riba s temnimi pegami, Phoxinus phoxinus ♪
  10.      písanica  -e ž (í) nar. pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč; pirh: velikonočne pisanice / belokranjske pisanice ♪
  11.      pisánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od pisati: a) pisanje črk, številk; pisanje po nareku; branje in pisanje / učiteljevo pisanje na tablo; pisanje s kredo; tablica za pisanje / pisanje na pisalni stroj b) pisanje naloge, pisem, poročil / ukvarjati se s pisanjem; poljudno, strokovno, umetniško pisanje; pisanje poezije c) ne strinjajo se s pisanjem tega lista 2. kar je napisano: v svojem pisanju spet napada nasprotnike / knjiž., iron. cvetličasto pisanje preobloženo s stilnimi posebnostmi // star. pismo, dopis: dolgo je bral njeno pisanje; uradno pisanje; prišlo je pisanje od sodnije ♪
  12.      písanka 1 -e ž (í) 1. nar. pobarvano, poslikano jajce, pripravljeno za veliko noč; pirh: barvati pisanke 2. zool. majhna sladkovodna riba s temnima progama vzdolž bokov, Alburnus bipunctatus ♪
  13.      pisáštvo  -a s (ȃ) jur., v zvezi zakotno pisaštvo nezakonito dajanje pravne pomoči: ukvarjati se z zakotnim pisaštvom ♪
  14.      pisateljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od pisateljevati: ukvarjati se s pisateljevanjem ♪
  15.      pisáteljica  -e ž (ȃ) ženska, ki piše romane, povesti, novele: nadarjena, priljubljena pisateljica ♪
  16.      písati  in pisáti píšem nedov., píšite (í á í) 1. s svinčnikom, peresom, kredo delati črke, številke, navadno na gladki površini: počasi je pisal črko za črko; naučiti se pisati in brati; pisati po nareku / pisati enačbo na tablo; ime je pisal z velikimi črkami; pisati parole po zidovih; hitro, grdo, nečitljivo pisati; vabila piše lastnoročno; telefonske številke si piše v notes / pisati s kredo, peresom; pisati na stroj tipkati // tako izdelovati besedilo: pisati članek; pisala mu je dolgo pismo; pisati poročilo, prošnjo, zapisnik / pisati nalogo, spis; pisati v tujem jeziku / nič ni pisal, kdaj pride pismeno sporočil; pisati domov / pisati račun, recept // delati, ustvarjati umetniško, znanstveno delo: pisati razpravo; roman je pisal več let / pisati glasbo za filme; pisati verze / pisati za preproste ljudi, v lepem jeziku 2. lingv., s prilastkom dajati besedilu pisno podobo, kot jo izraža določilo: pisati narazen, skupaj, z vezajem / slovenščino pišemo z gajico / kot načelo fonetične pisave piši, kakor govoriš 3. izražati, posredovati misli s pisanjem: o njej piše avtor vse najlepše / o aferi so časopisi veliko pisali; brezoseb. tako piše v koledarju 4. znati, obvladati jezik, zlasti v pisani obliki: govori in piše dva jezika; francoščino izvrstno piše ● pog. nadur mu niso hoteli pisati priznati, upoštevati; žarg., šol. nalogo je pisal nezadostno za nalogo je dobil nezadostno oceno; ekspr. v tem poklicu je reci in piši dvajset let že; star. pisalo se je leto 1848 bilo je leta 1848; ekspr. ne piše se mu dobro njegov položaj je tak, da ni pričakovati zanj ugodnih rešitev písati se in pisáti se imeti ime in priimek: kako se pišete; zdaj se piše drugače, ko se je poročila ima drugačen priimek pišóč -a -e: zameril se jim je, pišoč pristransko o njih; nemško pišoča rojakinja; sam.: vsak pišoči piše po svoje písan -a -o: pisani knjižni jezik; pisana in govorjena beseda; zanimivo pisan sestavek ∙ vznes. ta zgodovina je pisana s krvjo v času, kraju, na katerega se nanaša ta zgodovina, je bilo mnogo ubitih, mrtvih ♪
  17.      pisáva  -e ž (ȃ) 1. sistem znakov za pisno sporazumevanje: iznajti, sestaviti, uvesti pisavo; razvoj pisave / cirilska pisava; latinska pisava latinica; črkovna, zlogovna pisava; grška, kitajska pisava; hieroglifska pisava najslovesnejša staroegipčanska slikovna pisava, navadno vklesana v kamen; tajna pisava; pisava za slepe / glasbena pisava // način pisanja, tiskanja tega sistema: prilagoditi, reformirati pisavo / lepopisna pisava; tehniška pisava s tiskanimi črkami predpisane oblike; pisava od leve proti desni // način pisanja znakov tega sistema pri posamezniku: ima lepo, okorno, razločno, veliko pisavo; takoj je spoznal njeno pisavo; po pisavi se mu pozna, da je živčen; komaj čitljiva pisava; ekspr. ima čisto dohtarsko pisavo težko čitljivo, nerazločno; izpisana pisava pri kateri so črke ustaljeno, individualno izoblikovane; ležeča, okrogla, pokončna pisava / otroška, ženska pisava 2. pisanje, zapisovanje: pisava in izgovor tujih imen / obvladati jezik v govoru in pisavi ◊ arheol. slikovna pisava sestavljena iz risb, ki ponazarjajo dogodke, pojme, predmete; lingv. etimološka, fonetična pisava ♪
  18.      písec  -sca m (ȋ) kdor kaj piše, napiše: pisec tamkajšnje razmere dobro pozna; anonimni pisec; pisec članka, kronike, scenarija / publ. sestanka se je udeležil tudi pisec teh vrstic jaz / slovenski protestantski pisci // pisatelj: mladinski pisci ♪
  19.      písemski  -a -o [sǝm] prid. (ȋ) nanašajoč se na pismo: z njim je ostala v pisemski zvezi / (pisemski) nabiralnik; pisemski papir kakovosten bel ali svetlo barvast papir; (pisemska) ovojnica; pisemska tehtnica ♦ filat. spominski pisemski ovitek ovitek, izdan, izdelan za določeno priložnost, s posebnimi napisi, znamkami, žigom ♪
  20.      piskáč  -a m (á) nekdaj kdor igra, piska na piščal, na glasbilo s piščaljo: piskači na stolpu piskajo vsako uro; graščak je naročil godce in piskače / mestni piskač ♪
  21.      pískalica  -e ž (í) nar. trobentica: zvončki in piskalice ♪
  22.      pískanje  -a s (í) glagolnik od piskati: piskanje in žvižganje / piskanje flavt in klarinetov; predirno piskanje vlaka; piskanje v sprejemniku je prenehalo ♪
  23.      pískati  -am nedov., tudi piskála (í) 1. igrati na piščal, na glasbilo s piščaljo: godci so godli in piskali; pastir leži v travi in si piska / piskati na piščalko 2. dajati visoke, ostre glasove: lokomotiva, piščalka piska; glasno, predirljivo piskati; dobil je konjička, ki zadaj piska / para piska v zrak piskajoč uhaja; brezoseb.: v prsih mu hrope in piska; v sprejemniku spet piska // oglašati se s takimi glasovi: gams, srna piska / začela sta piskati jerebom jih klicati na tak način 3. s pihanjem v ozek, podolgovat predmet, režo povzročati visoke, ostre glasove: naučiti se piskati; piskati na list, prste; piskati v cevko / zunaj piska burja; veter piska v vejah ● žarg., šport. sodnik je piskal osebno napako, prekršek s piščalko dal znak, da je bila storjena osebna napaka, prekršek; ekspr. trobentice že piskajo pomladni pozdrav že cvetijo; ekspr. s samo pokojnino bom tanko piskal bom živel slabo, v slabih gmotnih razmerah; bil je hud, da je kar piskal zelo je bil hud piskáje: vlak se piskaje oddaljuje; piskaje smrčati piskajóč -a -e: piskajoč glas; mrzel piskajoč veter; prisl.: piskajoče se oglašati ♪
  24.      piskàv  -áva -o tudi pískav -a -o prid. (ȁ á; í) ki zaradi višine, ostrosti zveni neprijetno: piskav zvok trobente; njegov glas je tanek in piskav piskávo tudi pískavo prisl.: piskavo peti ♪
  25.      písker  -kra m (í) 1. pog. lonec: pisker pušča; glinast, pločevinast pisker / svinjski pisker lonec, v katerem se pripravlja hrana za prašiče / pojedel je cel pisker vsebino lonca ∙ ekspr. rada bi se za nekaj dni rešila piskrov kuhanja, pomivanja; star. biti ostrižen na pisker na balin; zelo na kratko 2. nizko glava: če ne boš tiho, ti bom razbil pisker ♪

   24.751 24.776 24.801 24.826 24.851 24.876 24.901 24.926 24.951 24.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA