Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (24.701-24.725)


  1.      peščévje 1 -a [pǝš] s (ẹ̑) več pečk, pečke: odstraniti kumaram peščevje; ponudila je hruške brez peščevja ♪
  2.      peščína  -e ž (í) z nanesenim, naplavljenim peskom pokrita obala, breg: prišel je do mesta, kjer se peščina počasi spušča v morje; valovi so pljuskali na peščino; sončiti se na peščinah / kopalna peščina / knjiž. peščino so znova uredili plažo // tako pokrito dno reke, morja, navadno blizu obale: ladja je nasedla na peščini; plitva peščina; zaradi peščine ob ustju reke je voda plitva / morska, rečna peščina ♪
  3.      péšec  -šca m (ẹ̄) 1. kdor hodi peš: avtomobil je podrl neprevidnega pešca; pešci in kolesarji / prehod za pešce zaznamovani del cestišča, na katerem morajo vozniki dati pešcem prednost 2. voj. pešak: za pešci se je razvrstila konjenica / vojak pešec ♪
  4.      peškà  -è in pèška -e [pǝš] ž, rod. mn. pèšk stil. pešká (ȁ ȅ; ǝ̀) pečka: olupljenemu jabolku odstraniti peške; grozdne peške; ima denarja kot peška zelo veliko / češnjeva peška ♪
  5.      péški  -a -o prid. (ẹ̑) nar. vzhodno nanašajoč se na pešce ali pešačenje: peški most / peška pot pešpot ∙ nar. vzhodno pot bo za peške noge naporna za hojo, pešačenje ♪
  6.      péški  prisl. (ẹ̑) nar. vzhodno peš: domov je prišel peški ∙ nar. vzhodno peški prati ročno ♪
  7.      péšpólk  -a m (ẹ̑-ọ̑) star. pehotni polk: poveljnik, štab pešpolka / gorski pešpolk pehotni polk, izurjen za operacije v gorah, hribih ♪
  8.      péšpót  in péš pót -í ž (ẹ̑-ọ̄) 1. pot, namenjena, primerna samo za pešce, pešačenje: do vrha vodi samo pešpot; kolovoz je prešel v pešpot; blatna, gozdna pešpot 2. star. hoja, pešačenje: pešpot ga je utrudila ◊ tur. pešpot Baltik-Jadran markirana pot za potovanje peš od Baltika do Jadrana ♪
  9.      peštáti  -ám nedov. (á ȃ) nar. zahodno 1. mečkati, tlačiti: peštati grozdje, sadje / z nogami peštati 2. tlačiti, riniti: ujetnike so surovo peštali v vagone ♪
  10.      pét  pêtih štev. (ẹ̑ é) izraža število pet [5] a) v samostalniški rabi: dvakrat pet je deset; kar petim je dolžen / ura je pet; vstajati ob petih zjutraj 5h; čakati od petih do šestih (popoldne) 17h b) v prilastkovi rabi: pet prstov; v petih urah bo nazaj; tudi neskl.: sestavljen iz pet(ih) delov; od teh pet(ih) tednov je prebil štiri v bolnici // neskl. izraža številko pet: oddaja na kanalu pet; avtobusna proga pet; tekma se je končala s pet proti dve / pog. v spričevalu ima same pet odlične ocene ● ekspr. do šole ima samo pet korakov šola je zelo blizu; star. vse skupaj je kakor pet krav za en groš neverjetno, nesmiselno; ekspr. spametovati se pet minut pred dvanajsto komaj še pravočasno; pog. za pet kriščevih ran, saj se bo ubil izraža strah, vznemirjenje, obup; star. vsi mu strežejo, on pa ne pet ne šest se ne zmeni za to; ekspr. ženinov ima na vsak prst (po) pet zelo veliko; drži se, kot da ne zna do pet šteti nevedno, naivno ♪
  11.      pêta  -e tudi -é ž (é) 1. del stopala pod nartom: poškodovati si peto; zbodel se je v peto; nekaj časa hodi po prstih, nato po petah; brcniti žogo s peto; vso peto ima ožuljeno; gleženj, nart in peta / čepeti na petah; zasukala se je na peti in odšla / ekspr. nosi haljo do pet dolgo (do pet) / vojak je udaril s petami v pozdrav ∙ teče, da ga pete komaj dohajajo zelo hitro; pog. igrajo tako poskočno, da vsakogar srbijo pete da si vsakdo želi plesati; ekspr. brusiti pete hitro hoditi, teči; nizko iztegniti pete umreti; slabš. lizati pete komu ponižujoče si prizadevati za njegovo naklonjenost; ekspr. pete si lahko obrusiš, pa boljšega ne najdeš lahko zelo veliko prehodiš; ekspr. odmakniti, odnesti, pobrati pete oditi; pobegniti; ekspr. hitro zna sukati pete hoditi, plesati; ekspr. obesiti, prilepiti se komu za pete hoditi tik za njim; slediti mu v neposredni bližini; zasledovati ga; biti pogostoma v njegovi družbi proti njegovi volji; star. tuja vrata ga bijejo po petah nima svojega doma; ekspr. že dolgo sem jim trn v peti mi nasprotujejo, me ne marajo; ekspr. gori mu pod petami je v veliki stiski, nevarnosti; ekspr. imeti koga pod peto ukazovati, gospodovati mu; ekspr. neprestano ji je za petami hodi za njo, jo zasleduje; ekspr. smrt mu je že za petami kmalu bo umrl; to je njegova Ahilova peta slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemu; ekspr. fant je hitrih, urnih pet lahko hitro hodi, teče; ekspr. samo hitre pete so ga rešile s hitrim tekom, begom se je rešil; ekspr. junak, poštenjak je od pet do glave zelo je junaški, pošten; ekspr. biti nov od glave do peta biti oblečen v nova oblačila; ekspr. več ima v peti kakor ti v glavi neprimerno več ve kot ti; preg. kdor nima v glavi, ima v petah pozabljiv človek se mora večkrat vrniti 2. zadnji spodnji del obuvala: peta se ji je odlomila; gumijasta, lesena, usnjena peta / čevlji z nizko, visoko peto // del nogavice, ki pokriva peto: nogavico je spletla do pete; na peti imaš luknjo; lepo krojena, zaokrožena peta / trenirke s peto s hlačnicami, podaljšanimi čez peto 3. del kakega orodja, priprave, s katerim se ta na kaj naslanja, opira, pritrjuje: jambor se je prelomil nad peto; peta kose drsi po tleh široki del rezila ob ročaju; peta pluga del pluga, ki drsi po dnu brazde ♦ navt. peta krmila del krmila, vsajen v ležišče v gredlju 4. nar. kos kruha, odrezan ob strani hlebca: rad bi peto, ne pa sredice / peta kruha ♪
  12.      peták  -a m (á) 1. vrednost pet denarnih enot: vse je prodal za nekaj petakov // bankovec ali kovanec v tej vrednosti: menjati petak 2. nekdaj avstrijski bankovec za pet goldinarjev: zapravil je tri petake / iz denarnice je vzel petak in ga položil na mizo 3. nar., navadno v zvezi gosak petak pet let star gosak: zaklati gosaka petaka ♪
  13.      petdeset...  ali pétdeset... in petdeset... prvi del zloženk (ẹ̑) nanašajoč se na število petdeset: petdesetdinarski, petdesetglav, petdesetletje, petdesetletnica ♪
  14.      petdeseták  -a m (á) vrednost petdesetih denarnih enot: plačati petdesetak / dobil je za petdesetak drobiža // bankovec ali kovanec v tej vrednosti: menjati petdesetak; plačal je s petdesetakom ♪
  15.      pétdesetléten  -tna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) 1. star petdeset let: čeprav je že petdesetleten, mu lasje še niso osiveli; petdesetletna ženska 2. ki traja petdeset let: petdesetletna doba ♪
  16.      pétdesetlétnica  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) 1. petdeseta obletnica: praznovati petdesetletnico; petdesetletnica podjetja, tovarne 2. petdeset let stara ženska: vdovec se je poročil s petdesetletnico ♪
  17.      pétdesetlétnik  -a m (ẹ̑-ẹ̑) petdeset let star moški: želeti petdesetletniku še veliko zdravja ♪
  18.      pétdnéven  -vna -o prid. (ẹ̑-ẹ̑) ki traja pet dni: petdnevni izlet, seminar / petdnevni delovnik delovni teden, v katerem se dela pet dni; petdnevni pouk pouk pet dni na teden ♪
  19.      pêteh  -éha m (é ẹ́) nar. petelin: na gnojišču je kikirikal peteh ♪
  20.      pétek  -tka m (ẹ́) peti dan v tednu: danes je petek; že od petka dežuje; pogreb bo v petek, 10. februarja; drugi, zadnji petek v aprilu / zgodilo se je v noči od petka na soboto ● spoštovati petek v krščanskem okolju ob petkih ne jesti mesa, postiti se; ekspr. ta dan je bil zanje črni petek doživeli so veliko nesrečo, neuspeh; ekspr. te čevlje je imel za petek in svetek za delovne in praznične dni; star. držati se, gledati kakor (na) kvatrni, veliki petek žalostno, nejevoljno; petek, slab začetek po ljudskem verovanju delo, stvar, ki se začne v petek, (rade) spremljajo težave, neprijetnosti; preg. kdor se v petek smeje, se v nedeljo joka ◊ gled. abonma petek popoldanski abonma za gledališke predstave, koncerte ob določenih petkih popoldne; rel. veliki petek petek pred veliko nočjo, ko se obhaja spomin na Kristusovo smrt ♪
  21.      petêlin  -ína m (é í) 1. kokošji samec: petelin kikirika, poje; zaklati petelina; hodil je po vasi kakor petelin ponosno, bahavo; drži se kot petelin na gnoju / lov na petelina na divjega petelina / šalj., kot podkrepitev res je, tristo petelinov 2. petelinu podoben predmet, ki kaže smer vetra: veter je premaknil, zavrtel petelina na strehi; pločevinast, pozlačen petelin 3. ekspr. kdor se hitro razburi, stepe: prijatelji so komaj pomirili bojevita petelina; družba mladih, vročekrvnih petelinov / kot nagovor ti petelin ti, še tepel bi se rad // kdor domišljavo, oblastno govori, se vede: za oba mlada petelina se niso dosti menili; poznam te štabne peteline / ne bodi tak petelin 4. ekspr., navadno s prilastkom ogenj, požar: na strehi se je pokazal ognjeni, rdeči petelin / goreči petelin se je preselil še na sosednjo hišo 5. vzvod mehanizma za sprožitev udarne igle pri ročnem strelnem orožju: napel je petelin(a) in sprožil / držati prst na petelinu imeti orožje pripravljeno na strel; pritisniti na petelina sprožiti, ustreliti 6. obrt. ploščati del plinske, vodovodne pipe, s katerim se suka stožec za odpiranje ali zapiranje dotočne cevi: obrniti petelin(a) / odpreti petelin(a) ● nar. petelin ga je izpel po ljudskem verovanju napovedal njegovo smrt; petelini so že odpeli, ko je vstal v kmečkem okolju zdanilo se je že; ekspr. posaditi, spustiti komu (rdečega) petelina na streho zažgati komu hišo; star. pomenkovati se do drugih petelinov do zgodnjega jutra; ekspr. vstajati s petelini v kmečkem okolju zelo zgodaj; bojni petelini v nekaterih deželah petelini, ki se gojijo, dresirajo za medsebojne boje; galski petelin podoba petelina kot simbol Francije ◊ lov. petelin zunanja napenjalna priprava pri lovski puški, navadno ob strani, ki pritisne na udarno iglo; (divji) petelin brusi, kleplje; zool. divji petelin velika gozdna ptica temne, na prsih zelenkasto modre barve, Tetrao urogallus; mali petelin ruševec; morski petelin na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko koščeno glavo, Dactylopterus volitans ♪
  22.      petelínast  -a -o prid. (í) ekspr. 1. ki domišljavo, oblastno govori, se vede: mar mi je ta petelinasti fant / zelo je postal petelinast / petelinasta samozavest ga je zapustila // ki se hitro razburi, stepe: pomiriti, potolažiti petelinaste goste 2. redko raznobarven, zelo opazen: petelinasto oblačilo ♪
  23.      petelínček  -čka m (ȋ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od petelin: petelinček je že začel peti; petelinček in jarčke / položil je prst na petelinčka in čakal 2. ekspr. kdor se hitro razburi, stepe, navadno otrok: petelinčka v prvi klopi sta se že pomirila / kot nagovor kaj se razburjaš, petelinček // kdor domišljavo, oblastno govori, se vede, navadno otrok: sosedovega petelinčka je težko poslušati / kot nagovor glej ga, petelinčka, kako hodi ● ekspr. le glej, dekle, da ne bomo tvojega petelinčka presenetili pri tebi fanta, ljubčka ◊ bot. petelinček rastlina z gomolji ali korenikami ter belo rumenimi ali rdečimi cveti v socvetju, Corydalis; etn. peča s petelinčkom peča, pri kateri sta ogla zavezana na čelu in naravnana v obliki petelinovega grebena; zavezati pečo na petelinčka, v petelinčka ♪
  24.      petelínčkov  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na petelinčke: petelinčkov greben, rep / petelinčkovo kikirikanje // star., v zvezi petelinčkove hlače hlače, katerih hlačnice ne segajo do gležnjev: obleči petelinčkove hlače ♪
  25.      petelínec  -nca m (ȋ) 1. star. petelin: petelinec je zaplahutal s perutmi in zakikirikal / rdeči petelinec je dosegel golobnjak / napel je petelinec in sprožil 2. nav. mn., nar. ocvrta ali kuhana jed v obliki grebenčkov iz kvašenega ali nekvašenega testa z nadevom; grebenčki: Tedaj je prinesla strina slamnico mrzlih ajdovih petelincev (F. Bevk) ♪

   24.576 24.601 24.626 24.651 24.676 24.701 24.726 24.751 24.776 24.801  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA