Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (24.551-24.575)



  1.      pénki  m neskl. (ẹ̑) žarg., v zvezi penki penki denar: ima dosti, veliko penki penki
  2.      pénklúb  in Pénklúb -a m (ẹ̑-) kratica mednarodno združenje književnikov: kongres penkluba
  3.      pénklúbovec  -vca m (ẹ̑-) žarg. član penkluba: zasedanje penklubovcev
  4.      pénovka  -e ž (ẹ́) gastr. zajemalka z luknjicami za pobiranje pen z juh, marmelad: s penovko pobrati pene / s penovko jemati cmoke iz vode
  5.      pentagrám  -a m () etn. narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro, morska taca: pentagram na zibelki
  6.      pentámeter  -tra m (á) lit. 1. šesterostopni daktilski verz z nepopolno tretjo in šesto stopico in zarezo za tretjo stopico: heksameter in pentameter 2. peterostopni verz: pesem v pentametrih
  7.      péntatlon  -a m (ẹ̑) šport. atletsko tekmovanje v petih panogah, peteroboj: tekmovati, zmagati v pentatlonu ∙ (antični) pentatlon pri starih Grkih tekmovanje v teku, skoku, metu diska in kopja ter v rokoborbi
  8.      pentatónika  -e ž (ọ́) muz. tonska vrsta, ki temelji na lestvici petih tonov v obsegu oktave: pentatonika v glasbi starih ljudstev // lestvica petih tonov v obsegu oktave: melodija je grajena na pentatoniki
  9.      pêntlja  -e ž (é) 1. trak, zavezan v okrasni vozel z dvema zankama: v laseh ima pisano pentljo; razvezati pentljo; svilena pentlja / mlad umetnik z veliko pentljo okrog vratu / zavezati v pentljo 2. kar je po obliki podobno pentlji, zanki: ceste se prepletajo v pentlje; nadvozi, podvozi in pentlje / cesta se v pentljah spušča v dolino v serpentinah 3. redko petlja: sneti pentljo ◊ šol. element pisane črke, pri katerem se črta elipsasto prekriža sama s seboj
  10.      pentljáti  -ám nedov.) 1. slabš. družiti se: niso mu zaupali, ker je pentljal z nasprotniki; z njim se ni dobro pentljati 2. ekspr. počasi delati, navadno brez učinka, uspeha: hitreje, nikar toliko ne pentljaj
  11.      pentóza  -e ž (ọ̑) kem. ogljikov hidrat, katerega molekula vsebuje pet atomov ogljika: pentoza in drugi monosaharidi
  12.      penúša  -e ž (ú) bot. rastlina z navadno pernatimi listi in belimi ali rožnatimi cveti, Cardamine: travniška penuša
  13.      pénzija  -e ž (ẹ́) 1. pog. pokoj, upokojitev: do penzije mu manjka še eno leto / iti v penzijo upokojiti se 2. pog. pokojnina: dobivati penzijo; penzijo so mu zvišali 3. zastar. najemniška soba, najemniško stanovanje: stanuje v udobni penziji blizu pisarne
  14.      peón  -a m (ọ̑) v latinskoameriškem okolju poljski delavec, dninar: težko življenje peonov
  15.      pepél  -a [e] m (ẹ̑) siva, prahu podobna snov, ki ostane pri gorenju: pobrati pepel iz peči; razgrebsti pepel; pepel cigarete; kup pepela / iztrkati pepel iz pipe / lesni pepel; vulkanski pepel / radioaktivni pepel; pren., ekspr. pepel časa je prekril spomine ∙ knjiž. posipati se s pepelom kesati se svojih slabih dejanj; ekspr. spremeniti v prah in pepel popolnoma uničiti, razrušiti; ekspr. tleti pod pepelom prikrito biti dejaventeh. elektrofiltrski pepel odstranjen iz dimnih plinov z elektrofiltrom // taka snov, ki ostane pri sežigu človeškega trupla: shranjevanje pepela; žara s pepelom
  16.      pepélast  -a -o prid. (ẹ̑) 1. nav. ekspr. podoben pepelu: človek s pepelastim obrazom; pepelasto perje / pepelast oblak / pepelasta barva 2. agr., v zvezi pepelasta plesen glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline: škropiti proti pepelasti plesni // nav. mn., bot. glivice, ki povzročajo to bolezen, Erysiphaceae: hrastova pepelasta plesen
  17.      pepélen  -lna -o [ln in n] prid. (ẹ̑) 1. ki je za pepel: pepelna jama 2. po barvi podoben pepelu: pepelni lasje / pepelna barva
  18.      pepelíka  -e ž (í) bela prašnata snov, ki se uporablja zlasti kot surovina za pridobivanje stekla: pridobivanje pepelike ♦ kem. kalijev karbonat
  19.      pepélka  -e ž (ẹ̑) ekspr., navadno v povedni rabi zapostavljena, neupoštevana ženska, zlasti dekle: bila je vedno le pepelka // kar je zapostavljeno, neupoštevano: knjižnice so bile dolgo časa pepelke ◊ vrtn. lončna rastlina z velikimi listi in s cveti raznih barv; cinerarija
  20.      pepélkast  -a -o [lk in k] prid. (ẹ̑) po barvi nekoliko podoben pepelu: ima pepelkaste oči pepélkasto prisl.: pepelkasto sivo perje
  21.      pepélnast  -a -o [ln in n] prid. (ẹ̑) pepelast: pepelnasti lasje / pepelnasta barva
  22.      pepélnat  -a -o [ln in n] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pepel: kruh je spodaj pepelnat / čisto pepelnat je v obraz / pepelnati golobi sivi / nosila je plašč pepelnate barve // ekspr. meglen, mračen: izgubljal se je v pepelnatem obzorju / pepelnata svetloba pepélnato prisl.: pepelnato sivi lasje
  23.      pepélnica  -e [ln in n] ž (ẹ̑) arheol. kamnit monolitni zaboj za shranjevanje pepela mrličev
  24.      pepelníca  -e [tudi n] ž (í) rel. sreda po pustnem torku, prvi dan štiridesetdnevnega posta: bilo je pred pepelnico ∙ star. držiš se kakor na pepelnico žalostno, pusto
  25.      pepélnik  -a [ln in n] m (ẹ̑) 1. posoda, navadno manjša, za cigaretne ogorke, pepel: izprazniti pepelnik; otresati pepel v pepelnik; kovinski, steklen pepelnik 2. prostor pod kuriščem peči za pepel; pepelišče: klečala je pred ognjiščem in kopala pepel iz pepelnika ◊ žel. pladnju podobna priprava pod kuriščem parnega kotla lokomotive, ki prestreza pepel, izgorke

   24.426 24.451 24.476 24.501 24.526 24.551 24.576 24.601 24.626 24.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA