Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (2.451-2.475)
- košár 2 -ja m (ā) nar. vzhodno 1. koš, košara: košar češenj 2. mreža iz vrbovih vej: nastaviti košarje piškurjem ♪
- košára -e ž (ȃ) 1. večja pletena posoda različne oblike za prenašanje ali hranjenje česa, navadno z enim ročajem: plesti košare; v veži je stala košara s krompirjem / pripeljali so polne košare še toplega kruha; košara jabolk / redko žene s košarami na glavi jerbasi / redko košara za papir koš; košara za perilo // kovčku podobna pletena priprava: pripravil si je košaro za na pot 2. pletena posteljica za dojenčka: v košari je mirno spal otrok ◊ navt. ribiška košara signalna naprava na manjši ribiški ladji, ki opozarja, da ladja lovi ribe ♪
- košárast -a -o prid. (ȃ) podoben košari: košarasti stoli / košarasta oblika ♦ arhit. košarasti lok lok, sestavljen iz več krožnic ♪
- košárica -e ž (ȃ) manjšalnica od košara: plete košarice; pletena, žična košarica / košarica češenj / samopostrežne košarice ki se uporabljajo v samopostrežnih trgovinah; košarica za šivanje // manjša pletena posoda za kruh, pecivo: na mizo je dala košarico s kruhom ● pog. dati komu košarico zavrniti njegovo ponudbo za ples; zavrniti ponudbo; pog. dobiti košarico biti zavrnjen ob ponudbi za ples; biti zavrnjen sploh ◊ bot. košarice rastline, ki imajo košek, Asteraceae ♪
- košárka tudi kóšarka -e ž (ȃ; ọ̑) športna igra, pri kateri igralci mečejo žogo v koš: igrati košarko; odbojka in košarka / tekmovanje v košarki ♪
- košárkar -ja m (ȃ) športnik, ki goji košarko: tekmovanje košarkarjev ♪
- košárkarica -e ž (ȃ) športnica, ki goji košarko: je dobra košarkarica ♪
- košárkarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na košarkarje ali košarko: košarkarska tekma / košarkarska liga ♪
- košarkáš -a m (á) žarg. košarkar: nogometaši in košarkaši ♪
- košárna -e ž (ȃ) zastar. košara, jerbas: ženske so v košarnah nesle jajca na trg ♪
- košárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na košar1: košarski izdelki / košarska obrt ♪
- košárstvo -a s (ȃ) košarska obrt: košarstvo in pletarstvo ♪
- koščíčar -ja m (ȋ) agr. drevo, ki rodi koščičaste sadove: koščičarje cepijo spomladi; obrezovanje koščičarjev ♪
- košenínar -ja m (ȋ) zool. večja, komarju podobna žuželka z zelo dolgimi nogami, ki ne pika, Tipula oleracea ♪
- kotálkar -ja m (ȃ) kdor se kotalka: na kotalkališču je ob nedeljah veliko kotalkarjev // športnik, ki goji kotalkanje: tekmovanje mladih kotalkarjev ♪
- kotálkarica -e ž (ȃ) ženska, ki se kotalka: na kotalkališču je bilo kmalu vse polno kotalkarjev in kotalkaric // športnica, ki goji kotalkanje: tečaj za mlade kotalkarje in kotalkarice ♪
- kotálkarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kotalkarje ali kotalkarstvo: kotalkarski krožek / drsalno-kotalkarski klub ♪
- kotálkarstvo -a s (ȃ) kotalkanje: kotalkarstvo in drsanje ♪
- kótar -ja m (ọ̑) nar. preužitkar: čeprav je kotar, rad daje za pijačo ♪
- kotlár -ja m (á) izdelovalec, popravljavec kotlov: bil je kotlar; klepar in kotlar ♪
- kotlárna -e ž (ȃ) prostor ali stavba, kjer je nameščen parni kotel: zgraditi kotlarno; tovarniška kotlarna; kotlarna z dvema kotloma // delavnica za izdelovanje, popravljanje kotlov: bil je lastnik kotlarne in livarne ♪
- kotlárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na kotlarje ali kotlarstvo: kotlarsko kladivo, orodje / kotlarski izdelki / kotlarska obrt ♪
- kotlárstvo -a s (ȃ) kotlarska obrt: ukvarja se s kotlarstvom ♪
- kotlíčkar -ja m (ȋ) nekdaj popravljavec (manjših) kotlov: potujoči kotličkar ♪
- kovár -ja m (á) knjiž., redko 1. spletkar, rovar: je premeten kovar 2. kovač: sami smo kovarji svoje usode ♪
2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501 2.526 2.551