Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (24.351-24.375)


  1.      papírček  -čka m (ȋ) manjšalnica od papir: zaviti v papirček; tanek bel papirček / metati papirčke po tleh; slabš. ves prostor je nastlan s papirčki / cigaretni papirček za zavijanje tobaka v obliko cigarete; čokoladni papirček v katerega je (bila) zavita čokolada ♪
  2.      papíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na papir: gladka papirna površina / papirna izolacija / papirni stroj; papirna industrija; papirna masa masa, zlasti iz rastlinskih vlaken, ki se predeluje v papir ∙ slabš. papirni mazač pisatelj, pesnik // papirnat: papirni izdelki; velike papirne rože / to je papirna učenost neživljenjska, nestvarna ◊ kem. papirna kromatografija; šport. papirna kategorija kategorija težkoatletov telesne teže med 48 in 49 kg ♪
  3.      papírnat  -a -o prid. (ȋ) ki je iz papirja: obledeli papirnati trakovi; zastavice na rokavih so papirnate / papirnati denar denar v obliki papirja; papirnati prtiček; zložiti kupljeno blago v papirnato vrečko // ekspr. neživljenjski, nestvaren: reševanje papirnatih problemov; papirnate obljube; sheme so zelo papirnate / papirnati izrazi; dialogi v novi drami so papirnati ● ekspr. papirnata vojna dalj časa trajajoča pismena polemika ◊ zool. papirnata ladjica glavonožec s tanko apnenčasto lupino in z izrazito spolno dvoličnostjo, Argonauta argo ♪
  4.      papírnatost  -i ž (ȋ) ekspr. neživljenjskost, nestvarnost: papirnatost izražanja ♪
  5.      papírnica  -e ž (ȋ) 1. trgovina s papirjem in papirnimi izdelki: zvezke je kupil v najbližji papirnici; knjigarna in papirnica 2. tovarna papirja: povečati proizvodnjo v papirnici ♪
  6.      papírniški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na papirnico ali papirništvo: papirniški delavci; papirniško delo / ukvarja se s papirniško stroko ♪
  7.      papírništvo  -a s (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s pridobivanjem papirja: usnjarstvo in papirništvo ♪
  8.      papiróska  -e ž (ọ̑) v ruskem okolju kratka cigareta s papirnatim tulcem: prižgal si je papirosko; tanka papiroska ♪
  9.      papírus  in pápirus in pápiros -a m (ȋ; ȃ) 1. bot. tropska rastlina z velikimi listi, Cyperus papyrus: papirusi in palme 2. pri starih narodih list za pisanje, izdelan iz stržena te rastline: delati znamenja na papirus / izdelava papirusa // tak list z besedilom: našli so star papirus; zvitki papirusa ♪
  10.      papricírati  -am dov. in nedov. (ȋ) dodati jedi zmleto papriko: papricirati obaro papricíran -a -o: zelo papriciran golaž ♪
  11.      papúčica  -e ž (ū) zool. migetalkar, ki živi v sladkih vodah; paramecij: gojiti papučice ♪
  12.      pás  -ú tudi -a m, mn. pasóvi stil. pási; im., tož. dv. pasóva tudi pása (ȃ) 1. podolgovat kos blaga, usnja, ki se nosi zapet, zavezan okrog telesa: zapeti, zategniti si pas; pretepal jo je s pasom; kovinski, usnjen pas / pas za hlače / trebuh mu visi čez pas; za pasom je nosil nož, pištolo ∙ ekspr. za več let si je moral zategniti pas se odreči določenim dobrinam, ugodju // tak kos blaga, usnja kot del obleke, plašča: narediti mora še pas in žepe; letos so moderni barvasti, usnjeni pasovi; dolg, ozek pas; pas ima zadaj prišit; obleka brez pasu, s pasom / hlače, krilo na pas 2. del trupa tik pod prsnim košem: imela je vitek pas; obseg pasu in bokov / v pasu čuti hude bolečine / to vnetje se pojavlja okrog pasu in na prsih; prime ga čez pas in ga vzdigne / sleči se do pasu; od pasu navzdol je hrom / objel jo je okrog pasu // del obleke, plašča, ki pokriva ta del trupa: šivilja je morala pri obleki zožiti pas in razširiti prsni del / v pasu oprijet plašč; obleka je v pasu preozka / plašč je v pasu prerezan krojen iz dveh delov, zgornjega in spodnjega 3. navadno s prilastkom priprava za določene namene, ki se daje, namešča navadno okrog trupa: plavalni pasovi; delavec mora pri tem delu uporabljati varnostni pas / pas z naboji / pes ima nov ovratni pas / trebušni pas; pas za nogavice 4. navadno s prilastkom kar je podobno pasu: medved z belim pasom dlake okrog vratu; hiša z modrim pasom; ozek pas neba / ekspr., z oslabljenim pomenom: beli pasovi cest; na obzorju se blešči pas široke reke široka reka // kar se pojavlja, nastopa v ozki, podolgovati obliki: žlebasto upognjen betonski pas; voda je na obeh straneh struge odložila široka pasova proda; pas bodeče žice okrog mesta / ekspr. gora s pasom luči ob vznožju 5. navadno s prilastkom ozko in dolgo, podolgovato področje, območje česa: v širokem pasu naokoli ni bilo najti zavetja; med ladijskimi boki so bili ozki vodni pasovi; obrambni, utrdbeni pas; ob robu njiv, gozdov je širok varovalni, zaščitni pas; pas drevja; pas kopnega ob morju // ozemlje z določenimi značilnostmi: potresni pas ob Tihem oceanu; ustavili so se na meji snežnega pasu; vegetacijski pas / prebivalci obalnega pasu / nevtralni pas med vojskujočima se državama; gibanje v obmejnem pasu je omejeno na ozkem ozemlju ob državni meji 6. avt. del ceste, cestišča, po katerem poteka promet v eno smer: cesta ima tri pasove / odstavni pas vozni pas za počasi vozeča vozila; prehitevalni pas; razmejiti vozne pasove ◊ aer., avt. varnostni pas za pripenjanje potnikov na sedeže med vožnjo, letenjem; agr. lepljivi pas z lepilom namazan pas, trak, ki se ovije okoli debla, da se žuželkam prepreči dostop v krošnjo; etn. sramni pas pri nekaterih primitivnih ljudstvih oblačilo, navadno obredno, ki pokriva spodnji del trupa; fiz. sevalni pas območje ob nebesnem telesu, iz katerega izhaja posebno elektromagnetno sevanje; geogr. hladni pas območje s stalno hladnim podnebjem, ki leži severno od severnega tečajnika in južno od južnega tečajnika; gozd. požarni pas del zemljišča vzdolž česa, navadno železniške proge, za zavarovanje pred požarom, širjenjem požara; jur. zunanji morski pas del odprtega morja, ki je tik obalnega morja in na katerem imajo obalne države posebne pravice; med. kilni pas preveza, ki preprečuje izstop kile; navt. rešilni pas priprava za reševanje v morju, reki; rad. pas del radijskega ali televizijskega programa v določenem času, v katerem so navadno daljše oddaje, ki so si vsebinsko sorodne, podobne; šport. pas pas določene barve, ki označuje stopnjo znanja juda; črni mojstrski pas; urb. zeleni pas s travo, drevjem poraslo zemljišče med dvema cestiščema, okrog mesta; vet. pas jermen, navadno pri konjski opremi, ki povezuje, spenja zaprežnice; voj. (vojaški) pas usnjen pas kot del uniforme ♪
  13.      pásast  -a -o prid. (ȃ) ki ima pasove, proge: pasaste perutnice; rjavo, rumeno pasast ◊ avt. pasasta guma guma z vgrajenim, mreži podobnim žičnatim pasom na tekalni ploskvi in mehko bočno stranjo; med. pasasti izpuščaj mehurčast izpuščaj okrog pasu; vrtn. pasasta pelargonija pelargonija z navadno rjavo progastimi dišečimi listi in raznobarvnimi cveti v kobulih, Pelargonium hortorum ♪
  14.      pásati 2 pášem nedov. (ȃ) star. opasovati, prepasovati: oblačiti in pasati otroka; zakaj se pašeš tako tesno / plašč ji je pasal širok pas ♪
  15.      pásavka  -e ž (ȃ) zool. 1. rjavkasta polarna raca, ki gnezdi v tundri; zimska raca: skupina pasavk 2. buba nekaterih metuljev, ki se priprede na podlago ♪
  16.      pasažír  -ja m (í) star. potnik, popotnik: nekaj pasažirjev je potovalo z ladjo, nekaj z vlakom ♪
  17.      pásec  -sca m (ȃ) zastar. pasek, pašček: srebrn pasec / čez perutnice ima dva bela pasca ♪
  18.      pasíca  -e ž (í) 1. star. pas, trak: opasati si pisano pasico; lepotica z zlato pasico okrog bokov / slamnik z modro pasico // šal: izvesti, stkati toplo pasico; okoli vratu je imela svileno pasico 2. knjiž. svilen trak, vezen z zlatom in srebrom, ki ga nosijo oficirji okoli pasu ob svečanostih; ešarpa: generali s pasicami in odlikovanji na prsih ◊ biblio. ovoj s prejemnikovim naslovom na tiskovinah; fin. papirnat trak za ovijanje določenega števila bankovcev ♪
  19.      pasijónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pasijon: pasijonska procesija / uprizarjati pasijonske igre ♪
  20.      pásika  -e ž (ȃ) nar. pašnik: Zunaj naše vasi, takoj za hišami in vrtovi, za pasikami, se začne pas gozda (M. Kranjec) ♪
  21.      pasioníran  -a -o prid. (ȋ) knjiž., redko zelo vnet, navdušen: pasioniran jamar, ribič ♪
  22.      pasíranje  -a s (ȋ) glagolnik od pasirati: lupljenje in pasiranje paradižnika ♪
  23.      pasírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. iti mimo, skozi: vlak je pasiral vas; da je prišel na varno, je moral pasirati stalno stražo; nevarno morsko ožino so z lahkoto pasirali 2. pog. pretlačevati: pasirati paradižnik, sadje pasíran -a -o: pasirana juha, zelenjava ♪
  24.      pasíšče  -a s (í) knjiž. kraj, prostor, kjer se živali pasejo: bobri so šli na svoja pasišča; planinska pasišča; pasišče za prašiče // čeb. kraj, prostor, kjer je boljša čebelja paša: prevažati panje na pasišča; akacijeva, kostanjeva pasišča; obveščati čebelarje o razmerah na gozdnih pasiščih ♪
  25.      pasíven  -vna -o prid. (ȋ) ki mu manjka dejavnosti, delavnosti; nedejaven, nedelaven: biti pasiven; pasivni člani kolektiva; komisija je pri svojem delu preveč pasivna / pasiven odnos do stvari, življenja / ob nesreči je ostal neprizadet, pasiven ravnodušen / pasiven odpor / učenci so pri pouku pasivni ne sodelujejo, niso razgibani / pasivno znanje tujega jezika znanje, ki omogoča samo branje, brez pismenega in sproščenega ustnega izražanja ● pasivni kadilec kdor ne kadi, a vdihava tobačni dim kadilcev ◊ anat. pasivna gibala kosti; ekon. pasivna bilanca bilanca s primanjkljajem; pasivna bilanca podjetja bilanca z izgubo; gospodarsko pasivno področje področje z nizkim narodnim dohodkom; fin. pasivne obresti obresti, ki jih kdo kot dolžnik plača; pasivni konto konto, na katerem je evidentiran kak vir sredstev; jur. pasivna legitimacija upravičenost biti toženec; pasivna volilna pravica pravica biti voljen; med. pasivna imunizacija imunizacija s serumom pasívno prisl.: pasivno obvladati tuje jezike; pasivno opazovati ♪

   24.226 24.251 24.276 24.301 24.326 24.351 24.376 24.401 24.426 24.451  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA