Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (2.401-2.425)
- komparativíst -a m (ȋ) strokovnjak za primerjalne znanosti, zlasti primerjalno književnost, primerjalec: razprava priznanega komparativista / pog. zbrali so se komparativisti iz prvega letnika slušatelji oddelka za primerjalno književnost ♪
- komparativístika -e ž (í) veda, ki temelji na uporabi primerjalnih metod, zlasti primerjalna književnost: študij komparativistike ♪
- kompáre -ta m (ȃ) nar. zahodno boter: kdo bo pa otroku kompare / kot nagovor kako se kaj imaš, kompare? ♪
- kómpártija -e ž (ọ̑-á) žarg., polit., kratica komunistična partija: odnosi med kompartijami ♪
- kompárz -a m (ȃ) knjiž. statist: nastopilo je nad sto razkošno oblečenih komparzov ♪
- komparzeríja -e ž (ȋ) knjiž. statisti: režijska zamisel zahteva ogromno komparzerijo; epizodisti in komparzerija ♪
- komplementáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. dopolnilen, dopolnjujoč: poiskal si je donosno komplementarno zaposlitev / tehnika in poezija se zdita mnogim komplementarni / ti dve državi sta z gospodarskega vidika komplementarni ♦ fiz. komplementarni barvi barvi, ki pomešani med seboj dasta belo barvo; geom. komplementarna kota kota, ki merita skupaj 90° ♪
- komplementárnost -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost komplementarnega: integracija bo uspešna, če bo temeljila na gospodarski komplementarnosti ♪
- kompromísar -ja m (ȋ) nav. slabš. kdor (rad) dela kompromise; nedoslednež, nenačelnež: nikdar ni bil kompromisar; sebičen kompromisar ♪
- kompromísarski -a -o prid. (ȋ) nav. slabš. ki (rad) dela kompromise; nedosleden, nenačelen: kompromisarski človek / kompromisarska politika ♪
- kompromísarstvo -a s (ȋ) nav. slabš. lastnosti ali ravnanje človeka, ki (rad) dela kompromise; nedoslednost, nenačelnost: to ga je zapeljalo v kompromisarstvo; oportunistično, prakticistično kompromisarstvo / boriti se proti kompromisarstvu ♪
- komunár -ja m (ā) zgod. udeleženec pariške komune; komunard: nastopili so proti komunarjem / pariški komunarji ♪
- komunárd -a m (ȃ) 1. zgod. udeleženec pariške komune: preganjanje komunardov / pariški komunardi 2. ekspr., redko komunist: sodeluje s komunardi ♪
- koncesionár -ja m (á) nekdaj kdor dobi, ima koncesijo: obveznosti koncesionarjev ♪
- konfekcionár -ja m (á) izdelovalec, proizvajalec konfekcije: oddati blago konfekcionarju; sestanek predstavnikov večjih jugoslovanskih konfekcionarjev ♪
- konjár -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja z oskrbovanjem konj: konjar je krtačil konja // star. konjski prekupčevalec: prišli so izvedeni konjarji, ki so poznali vse konje tostran Save ♪
- konjárna -e ž (ȃ) star. konjski hlev: hlapec je odvedel konja iz konjarne; dvorišče s konjarno in vozarno ♪
- konjárski -a -o (á) pridevnik od konjar: konjarsko delo ♪
- konjárstvo -a s (ȃ) zastar. konjereja ♪
- konjíčkar -ja m (ȋ) ekspr. kdor v prostem času opravlja svoje najljubše delo: svoje konjičke so v besedi in sliki predstavili konjičkarji sami ♪
- konopljárna -e ž (ȃ) obrat za predelovanje konoplje: imajo novo konopljarno ♪
- konsúmar in konzúmar -ja m (ȗ) nekdaj član konsumnega društva: bil je konsumar; boj proti konsumarjem ♪
- kontoár -ja m (ȃ) zastar. poslovna, trgovska pisarna: delal je v istem kontoarju kot jaz ♪
- kontrabántar -ja m (ā) star. tihotapec: bil je v zvezi s kontrabantarji; kontrabantar in razbojnik ♪
- kontrabántarski -a -o prid. (ā) star. tihotapski: prenašali so kontrabantarsko blago ♪
2.276 2.301 2.326 2.351 2.376 2.401 2.426 2.451 2.476 2.501