Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (23.789-23.813)


  1.      oskŕba  -e ž (ȓ) 1. kar obsega vse potrebno za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb koga: otroci potrebujejo dobro oskrbo; pri tej družini bo imel popolno oskrbo / pomočnica dobi nagrado in vso oskrbo / domača oskrba bolnika; domska oskrba starih občanov 2. glagolnik od oskrbeti ali oskrbovati: oskrba prebivalstva; oskrba s kruhom / oskrba bolnika / strokovna oskrba rane / oskrba sadovnjaka / dati psa sosedu v oskrbo / otrok je bil nekaj dni v oskrbi sosedov ♪
  2.      oskŕben  -bna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na oskrbo zlasti v domu, zavodu: oskrbni stroški so se povečali / število oskrbnih dni je naraslo / cena oskrbnega dneva v bolnici, počitniškem domu ♪
  3.      oskrbéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. narediti, da kdo dobi, kar potrebuje: pek vsak dan oskrbi ljudi s kruhom; oskrbeti odjemalce z mlekom; fanta je z vsem oskrbel; oskrbel se je z gorivom; oskrbeti se z vodo in hrano / gnoj oskrbi rastlino s hranilnimi snovmi 2. knjiž. biti uspešen v prizadevanju priti do česa; preskrbeti: oskrbeti cevi za vodovod; oskrbeti komu pomoč, zdravila; to knjigo naj si vsak učenec sam oskrbi; oskrbeti si potrebne listine 3. z aktivnostjo doseči uresničitev, nastanek česa: on je oskrbel kraju avtobusno čakalnico; oskrbeti novo izdajo knjige / pogreb je oskrbel in plačal sin 4. opraviti dela za zadovoljitev zlasti telesnih potreb koga: oskrbeti dojenčka; strežnica je bolnika dobro oskrbela / soseda bom prosil, da bo jutri oskrbel mojo živino / v ambulanti so mu rano strokovno oskrbeli ● publ. prevod napisov je oskrbela znana prevajalka napise je prevedla znana prevajalka; knjiž. vaščani so oskrbeli spomenik padlim dali postaviti; publ. glasbeno spremljavo je oskrbel domači ansambel spremljal je domači ansambel oskrbljèn -êna -o: poglej, če je konj oskrbljen; biti oskrbljen s potrebnimi listinami; tržišče je dobro oskrbljeno; rana je kirurško oskrbljena ♪
  4.      oskrbníca  -e ž (í) ženska oblika od oskrbnik: oskrbnica planinske koče / oskrbnica pesnikove rojstne hiše ∙ star. deklica je bila dobra oskrbnica svojih zajčkov je dobro skrbela zanje ♪
  5.      oskrbník  -a m (í) 1. kdor oskrbuje, upravlja zlasti planinsko kočo: več let je bil oskrbnik na Kredarici // v nekaterih deželah kdor oskrbuje veliko posestvo: grajski oskrbnik; oskrbnik sosednjega grofa 2. zastar. upravnik, upravitelj: oskrbnik bolnice, toplic ♪
  6.      oskrbníštvo  -a s (ȋ) opravljanje oskrbniških del: prevzeti oskrbništvo v planinski koči / izročiti komu oskrbništvo grajskega posestva ● zastar. prošnjo je naslovil na oskrbništvo toplic na upravo toplic ♪
  7.      oskrboválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor oskrbuje: obogatel je kot oskrbovalec armade; ti ribiči so glavni oskrbovalci trga z ribami / delal je v kmetijski zadrugi kot oskrbovalec živine ♪
  8.      oskrbovánec  -nca m (á) človek, navadno starejši, ki ima vso oskrbo v domu, zavodu: pionirji so za novo leto obiskali oskrbovance; nega oskrbovancev; število oskrbovancev se je povečalo ♪
  9.      oskrbováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da kdo dobiva, kar potrebuje: oskrbovati koga s kruhom; oskrbovati prebivalce z zelenjavo / oskrbovati trgovine z blagom, šolo z učili / elektrarna oskrbuje z električno energijo širše področje; žile oskrbujejo organe s krvjo; oskrbovati toplarno s plinom 2. opravljati dela a) za zadovoljevanje zlasti telesnih potreb koga: oskrbovati bolnika na domu; oskrbovati dojenčka; v internatu oskrbujejo petdeset gojencev / zna oskrbovati konje b) za ohranjanje v primernem stanju: cestar oskrbuje cesto; rad bi našel koga, da bi mi oskrboval hišo; oskrbovati nasad // upravljati: oskrbovati premoženje mladoletnemu lastniku; oskrbovati zapuščino / tako velikega posestva ni znal oskrbovati 3. star. opravljati: njegova sestra je oskrbovala gospodinjska dela / podjetje oskrbuje promet z otoki / zastar. svojo službo je dobro oskrboval ● knjiž. potrebno blago jim je on oskrboval dostavljal, pošiljal; knjiž. tajnik je oskrboval tudi njegovo zasebno pošto skrbel zanjo; zastar. ta profesor je oskrboval tudi učenje francoščine je poučeval tudi francoščino oskrbován -a -o: oskrbovan park; trg ni dovolj oskrbovan s pridelki; opazil je, da so konji slabo oskrbovani; oskrbovana planinska koča planinska koča, v kateri se dobi hrana in prenočišče ♪
  10.      oskrômen  -mna -o prid. (ó ō) zastar. skromen: oskromen človek / oskromen zaslužek / oskromna predmestna krčma ♪
  11.      oskrúniti  -im dov. (ú ȗ) 1. storiti dejanje, s katerim se izrazi nespoštovanje do stvari, ki se jim navadno izkazuje spoštovanje: oskruniti cerkev, grob; oskruniti spomenik žrtvam fašizma; oskruniti trupla padlih 2. ekspr. povzročiti, da kaj nima več pozitivnih lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: oskruniti komu čast; to bi oskrunilo njeno dobro ime; oskruniti se z zločinom // povzročiti, da kaj za koga nima več čustvene vrednosti: oskrunili so njene sanje; s to besedo je oskrunil njene spomine na moža ● ekspr. življenje ga še ni oskrunilo še je pošten, nepokvarjen; ekspr. vojaki so mu oskrunili ženo so spolno občevali z njo oskrúnjen -a -o: oskrunjena deklica; oskrunjeno svetišče; njihova čista srca so bila zdaj oskrunjena ♪
  12.      oskúbiti  -im dov. (ú ū) neustalj. oskubsti: oskubiti kokoš / neurja so oskubila slamnato streho / oskubili so ga do zadnjega dinarja oskúbljen -a -o: veverica z oskubljenim repom; oskubljena kokoš ♪
  13.      oskúbsti  oskúbem dov. (ú) 1. odstraniti perje: oskubsti gos, petelina // ekspr. odstraniti manjše dele s česa sploh: nabiralci cvetja so čisto oskubli lipo; vihar je oskubel drevesa; pren. urednik je oskubel članek ● ekspr. gozdove je tako oskubel, da mora zdaj drva kupovati posekal je v njih veliko drevja; ekspr. kdo te je tako oskubel na kratko, slabo ostrigel 2. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: ta mesec so me otroci že precej oskubli; prodajalec bi kupca rad oskubel; pri kartanju je oskubel vse druge / oskubsti do golega oskúben -a -o: oskuben piščanec; njegova polhovka je stara in oskubena; tako oskubenega poglavja avtor ni hotel objaviti; s to frizuro si tak kot oskubena kokoš ♦ agr. oskubeno seme seme, ki so mu odstranjena krila ♪
  14.      oskúten  -tna -o prid. (ú ū) zastar. neprijeten, zoprn: oskuten nasmeh ♪
  15.      oslabéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati slab, onemogel: v dolgi bolezni je oslabel; konji so oslabeli od lakote / rastlina v taki zemlji oslabi 2. izgubiti popolnost svojih značilnosti: napadi so oslabeli // nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: težko hodi, ker so mu zaradi dolgega ležanja noge oslabele; oči so mu oslabele; srce oslabi / na starost vid oslabi ◊ lingv. samoglasnik oslabi se izgovarja manj izrazito oslabèl in oslabél -éla -o: okrevališče za oslabele otroke; biti oslabel od bolezni; po tej bolezni je vstal še bolj oslabel; našel ga je še živega, a zelo oslabelega; oslabele oči ♪
  16.      osláden  -dna -o prid. (á) 1. nav. ekspr. zelo, neprijetno sladek: osladna jed, pijača; po grenki kavi se ji je zdela torta osladna // nekoliko sladek: kri ima osladen okus 2. zastar. brezokusen, neokusen: ker ni imel soli, je bilo meso osladno 3. ekspr. čustven, a vsebinsko prazen: osladen film; to je osladna zgodba / osladni pesniki // nenaraven, izumetničen: govoriti z osladnim glasom; osladen nasmeh; osladno govorjenje osládno prisl.: osladno govoriti ♪
  17.      osladíti  -ím dov., osládil (ȋ í) 1. narediti sladko: osladiti kavo; osladiti čaj z medom 2. ekspr. narediti kaj bolj prijetno, bolj srečno: to srečanje mu je osladilo dan; osladiti komu življenje / neprijetno sporočilo je osladila s prijaznimi besedami oslajèn -êna -o: zelo oslajena kava; kuhati jabolka v nekoliko oslajeni vodi ∙ knjiž. blizu izliva reke je morska voda oslajena manj slana ♪
  18.      osladkáti  -ám dov. (á ȃ) narediti sladko: osladkati kavo osladkán -a -o: dobro osladkan čaj ∙ knjiž. govoriti z osladkanim glasom osladnim ♪
  19.      osládnost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost osladnega: osladnost kave / osladnost njenega govorjenja / osladnosti in frazarjenja ni maral ♪
  20.      oslavíti  -ím tudi osláviti -im dov., oslávil; oslávljen in oslavljèn (ȋ í; ā ȃ) zastar. proslaviti: s tem dejanjem je oslavil domovino; oslaviti svoje ime; to je storil z namenom, da se oslavi ♪
  21.      oslávljati  -am nedov. (á) knjiž., redko ogovarjati, naslavljati: oslavljati koga (s) tovariš / med pripovedovanjem ga je neprenehoma oslavljala ♪
  22.      osledíti  -ím dov., oslédi in oslêdi; oslédil (ȋ í) 1. lov. izvohati sled: pes je osledil jazbeca 2. star. najti, odkriti: skrij denar, da ga otroci ne osledijo; iskal je izgubljeno kokoš, osledil pa je le nekaj perja ♪
  23.      oslepélost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje oslepelega: zaradi oslepelosti ni mogel več delati / kvariti si oči do oslepelosti ♪
  24.      oslepéti  -ím dov., oslépi (ẹ́ í) 1. postati slep: na starost je oslepel / kot podkrepitev naj oslepim, če lažem / oči so ji oslepele 2. ekspr. ne moči razsodno misliti, presojati: strast ga je tako prevzela, da je oslepel / kadar je prišla ona, je oslepel za vsa druga dekleta 3. knjiž. postati moten, neprozoren: če je steklo slabo, šipe oslepijo / ogledalo je oslepelo od vlage ● ekspr. ali ti je pamet oslepela zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. kar oslepel je od besa bil je zelo jezen oslepèl in oslepél -éla -o: oslepele oči; napol oslepela in gluha ženska ♪
  25.      oslepíti  -ím dov., oslépi; oslépil (ȋ í) 1. narediti slepega: oslepiti ptiče; ujetnike so oslepili // s svojo svetlobo povzročiti, da kdo (skoraj) ne vidi: žarometi so ga oslepili / gledanje v sonce ga je oslepilo 2. ekspr. povzročiti, da kdo ne more razsodno misliti, presojati: ljubezen jo je oslepila; zmaga ga je oslepila ◊ agr. oslepiti brste, očesa izrezati jih pred cepljenjem ali pri oblikovanju krošnje oslepljèn -êna -o: oslepljen človek; biti oslepljen zaradi močne svetlobe; oslepljen od ljubezni ∙ knjiž., redko šipe so oslepljene motne, neprozorne ♪

   23.664 23.689 23.714 23.739 23.764 23.789 23.814 23.839 23.864 23.889  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA