Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (23.451-23.475)


  1.      opisoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor opisuje: dober opisovalec narave ♪
  2.      opisoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na opisovanje: avtorjev opisovalni dar / njegove pesmi niso izpovedne, ampak opisovalne / opisovalna metoda ♪
  3.      opisovánje  -a s (ȃ) glagolnik od opisovati: ne mara dolgega opisovanja; natančno, olepšano opisovanje; opisovanje dogodkov, razmer ♪
  4.      opisováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z besedami predstavljati, prikazovati kaj po zunanjih značilnostih: opisovati ljudi, naravo, življenje; jedrnato, slikovito, živo opisovati; težko je slepemu opisovati barve; na dolgo opisovati ♦ lingv. opisovati čase in naklone z opisnim deležnikom delati, tvoriti 2. nav. 3. os., geom. gibajoč se, premikajoč se na določen način delati: točka opisuje krog; premica opisuje plašč stožca opisován -a -o: pisatelj se je približal duhu opisovane dobe ♪
  5.      opíščiti se  -im se dov. (í ȋ) nar. zahodno dobiti izpuščaje: po vsem telesu se je opiščil ♪
  6.      opíti  opíjem dov. (í) 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: zvabili so ga v zidanico in opili // redko povzročiti pijanost, omotico: ta pijača opije / močna zdravila so ga opila 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: zmaga jih je opila / opiti koga z besedami opíti se s pitjem alkoholne pijače postati pijan: pil je, da bi se opil; opiti se z žganjem opít -a -o: opit človek; bila je nekoliko opita; opit od lepote ♪
  7.      oplahníti 2 in opláhniti -em dov. (ȋ á) nar. oplakniti: oplahniti sod ♪
  8.      oplahtáti  -ám dov. (á ȃ) pog. ogoljufati, prevarati: oplahtati koga; pri prodaji so ga oplahtali za pet tisoč dinarjev ♪
  9.      oplájanje  -a s (á) glagolnik od oplajati: oplajanje pri živalih / oplajanje zahodnoevropskega slikarstva z bizantinskim / medsebojno oplajanje dveh kultur ♪
  10.      opláščiti  -im dov. (á ȃ) teh., v zvezi z elektroda obdati z mineralno oblogo: oplaščiti elektrode za varjenje opláščen -a -o: oplaščena elektroda ♪
  11.      oplašíti  in oplášiti -im, in oplašíti -ím dov., oplášil (ȋ á ā; ȋ í) 1. z vzbujanjem strahu, vznemirjenosti odvrniti koga od kakega dejanja, dela: njegove besede so jo oplašile, da je opustila svoj namen; opozarjanje na nevarnost jih ni oplašilo; ne dajte se oplašiti / vihar ga ni oplašil, odpravil se je na morje 2. zastar. preplašiti, prestrašiti: oplašiti otroka; na sestanku so ga malo oplašili; tatovi so se oplašili in zbežali / s svojo opazko ga je oplašila vznemirila oplášen -a -o in oplašèn -êna -o: oplašen otrok; biti oplašen ♪
  12.      oplát  -i ž (ȃ) knjiž., redko furnir: hrastova, orehova oplat ● zastar. dobiti jih po zadnji oplati po zadnjici ♪
  13.      opláta  -e ž (ā) teh. kar pokriva ogrodje ladje, letala: na ladijsko ogrodje so pritrdili leseno oplato in krov; kovinska oplata letala ♪
  14.      oplatíti  -ím in oplátiti -im dov., oplátil (ȋ í; ā ȃ) knjiž., redko furnirati: oplatiti lesene izdelke // teh. narediti čemu oplato: oplatiti ladjo ♪
  15.      oplàz  -áza m (ȁ á) 1. agr. del pluga v obliki široke železne palice, ki drži plug v ravnotežju: lemež, deska in oplaz 2. nar. del njive, ki je plug ne izorje: za plugom so se delali oplazi; prekopati oplaze // nezoran, travnat svet med njivami: kositi krmo po oplazih ● redko zapeljal je čez kamen in na smučki je nastal oplaz odrgnina, praska ♪
  16.      oplazíti  in opláziti -im, in opláziti -im dov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. premikajoč se od strani se dotakniti: padajoča smreka je oplazila sosednje drevje; po obrazu ga je oplazila veja; pri preskoku je oplazil oviro / roka je drsala po zidu in oplazila vrata; pren. civilizacija jih je le površno oplazila // nav. ekspr. zadeti, trčiti ob kaj pod zelo majhnim kotom: tovornjak je oplazil avtomobil; avtobusa sta se oplazila po vsej dolžini 2. raniti, poškodovati z zadetkom od strani: krogla mu je oplazila roko / strel ga je oplazil po čelu / ne vstajaj, da te ne oplazi granata // nav. ekspr. nekoliko poškodovati: večkrat jih je oplazila strela / rože je oplazila prva slana / spet ga je oplazila kap 3. ekspr., navadno v zvezi oplaziti z očmi, s pogledom na hitro pogledati: očitajoče ga je oplazila z očmi; oplazila ga je s hladnim pogledom / njegove oči mimogrede oplazijo goste 4. ekspr. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom: oplaziti z bičem; iztrgal mu je dežnik in ga z njim pošteno oplazil; pren. kritik ga je z nekaj stavki dobro oplazil 5. ekspr. premikajoč se za krajši čas pojaviti se, nastopiti na površini: svetloba žarometa oplazi hišo / sence oblakov so oplazile njive ♪
  17.      oplemeníti  -ím dov., opleménil (ȋ í) 1. vet. oploditi: žrebec oplemeni kobilo; oplemeniti svinje 2. zastar. oplemenititi: oplemeniti svoj okus oplemenjèn -êna -o: oplemenjena kobila ♪
  18.      oplemenitílnica  -e ž (ȋ) tovarniški obrat za oplemenitenje: obratovodja oplemenitilnice ♪
  19.      oplemenítiti  -im dov. (í ȋ) 1. narediti kaj bolj plemenito, dobro: s svojo umetnostjo nas je oplemenitil / to delo bo oplemenitilo našo literaturo; oplemenititi svoj okus izboljšati; na potovanjih je oplemenitil svoje znanje obogatil 2. teh. opraviti dokončna dela na materialu za lepši videz, boljšo kakovost: oplemenititi les, tkanino; oplemenititi papir s premazanjem; oplemenititi jeklo izboljšati njegove lastnosti s spreminjanjem njegove kemične sestave ◊ agr. oplemenititi izboljšati lastnosti rastline s križanjem, namernim izborom; požlahtniti; metal. oplemenititi rudo odstraniti iz nje večji del nekakovostnih sestavin oplemeníten -a -o: oplemeniteno blago; z umetnostjo oplemeniteno življenje / oplemeniteno jeklo plemenito jeklo ♪
  20.      oplemenjeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. vet. oplojevati: oplemenjevati krave 2. zastar. plemenititi: ljubezen ga je oplemenjevala ♪
  21.      oplèn  -éna m (ȅ ẹ́) agr. premično nameščen prečni drog na sprednjem in zadnjem delu voza, v katerega se vtaknejo ročice: zaradi prevelike teže se je oplen prelomil ◊ žel. naprava za prevoz dolgih tovorov na dveh med seboj spetih odprtih vagonih ♪
  22.      opleníti  in opléniti -im dov. (ȋ ẹ́) izropati: oplenili so ladje z dragocenim tovorom ∙ napadalci so ga oplenili oropali oplenívši zastar.: oplenivši mesto, se je sovražnik umaknil oplénjen -a -o: oplenjena trgovina ♪
  23.      opléskati  -am dov. (ẹ̑) prekriti z oljnato barvo, lakom: opleskati okna, vrata opléskan -a -o: belo opleskane stene kopalnice ♪
  24.      oplêsti  oplêtem dov., oplêtel in oplétel oplêtla, stil. oplèl oplêla (é) 1. pletoč narediti, da je kaj obdano s podolgovato, upogljivo stvarjo: oplete tri steklenice na dan; pren., ekspr. skušala ga je oplesti z ljubezenskimi mrežami // narediti, da pride kaka podolgovata, upogljiva stvar večkrat okrog česa: oplesti bodečo žico okoli kolov // okrasiti s podolgovatimi okraski: lepo oplesti; oplesti voz s pisanimi trakovi 2. rastoč pokriti površino: zidove je opletel gost bršljan / srobot je opletel smreko 3. narediti krožnemu gibu podoben gib: še enkrat je opletel z rokami, nato pa se potopil / vol je opletel z repom / ekspr. tako jo je udaril, da ji je glava kar opletla / tovornjak je opletel s prikolico 4. ekspr. udariti: opletel ga je z bikovko; oplesti z vajetmi po konjih opletèn -êna -o: opletena steklenica; z venci opletene lože ♪
  25.      oplešivéti  -ím dov. (ẹ́ í) knjiž., redko postati plešast: hitro se je postaral in oplešivel ♪

   23.326 23.351 23.376 23.401 23.426 23.451 23.476 23.501 23.526 23.551  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA