Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (2.314-2.338) 
- knjigárnica -e ž (ȃ) zastar. 1. knjižnica: v gradu je bila bogata knjigarnica 2. knjigarna: kupiti knjigo v knjigarnici ♪
- knjigárniški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na knjigarno: knjigarniška izložba / širiti knjigarniško mrežo ♪
- knjigárništvo -a s (ȃ) prodaja knjig, navadno v knjigarnah: knjigarništvo je razmeroma mlada trgovska panoga ♪
- knjigárstvo -a s (ȃ) knjiž. knjigarništvo: knjigarstvo in knjigoveštvo ♪
- knjigotiskár -ja m (á) kdor se poklicno ukvarja s knjigotiskom: razpisati delovno mesto knjigotiskarja ♪
- knjigotiskárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na knjigotiskarje: knjigotiskarsko delo / knjigotiskarski strojnik ♪
- knjížničar -ja m (ȋ) strokovni uslužbenec v knjižnici: knjižnica bi potrebovala vsaj še enega knjižničarja ♦ biblio. knjižničarski uslužbenec s srednjo izobrazbo // kdor dela v knjižnici: knjižničar mi je prinesel knjigo ♪
- knjížničarka -e ž (ȋ) strokovna uslužbenka v knjižnici: knjižničarka študijske knjižnice // ženska, ki dela v knjižnici: profesorica je bila hkrati tudi knjižničarka šolske knjižnice ♪
- knjížničarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na knjižničarje ali knjižničarstvo: prirediti knjižničarski tečaj; delavci knjižničarske stroke / knjižničarski manipulant ♪
- knjížničarstvo -a s (ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s sistematičnim zbiranjem, hranjenjem in izposojanjem knjig: knjižničarstvo se je zelo razmahnilo; naloge slovenskega knjižničarstva // nauk o delu v knjižnici: članek o knjižničarstvu ♪
- kobílar -ja m (ȋ) zool. ptica pevka rumene barve, s črnimi perutmi, Oriolus oriolus: v vrhu smreke je zažvižgal kobilar ♪
- kobílar in kobilár -ja m (ȋ; á) zastar. konjar: kobilarji in mešetarji ♪
- kobilárna -e ž (ȃ) kraj, prostor za vzrejo konj: kupil je konja v kobilarni / kobilarna v Lipici ♪
- kobíličar -ja m (í) zool. ptica pevka, ki živi zlasti na močvirnih tleh, ob vodi, Locustella naevia ♪
- kocínar -ja m (ȋ) ekspr. 1. neobrit, po obrazu s kocinami porasel človek: tega kocinarja bi se človek še pri belem dnevu ustrašil 2. z dlako zelo porasla žival, zlasti medved: kje si pa ustrelil tega kocinarja ♪
- kóckar -ja m (ọ̑) igralec, ki kocka: postal je strasten kockar / redko goljuf in kockar hazarder ♪
- kóčar -ja m (ọ̑) star. bajtar, kajžar: na koncu vasi so živeli kočarji ♪
- kóčarica -e ž (ọ̑) star. bajtarica, kajžarica: revna kočarica s kopico otrok ♪
- kočaríja -e ž (ȋ) nar. vzhodno bajtarija: priženil se je na kočarijo ♪
- kóčarka -e ž (ọ̑) star. bajtarica, kajžarica: kmetice in kočarke ♪
- kóčarski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kočarje: izvira iz kočarskega rodu / kočarska bivališča; sam.: poročil se je s kočarsko ♪
- kočévar -ja m (ẹ̄) žarg. premog, ki se koplje v Kočevju: kuriti s kočevarjem ♪
- kofétar -ja m (ẹ̑) nižje pog. kdor (rad) pije kavo: bil je strasten kadilec in kofetar ♪
- kofétarica -e ž (ẹ̑) nižje pog. 1. ženska, ki (rada) pije kavo: njen dom je postal zbirališče klepetavih kofetaric 2. ekspr. vedeževalka (iz kavne usedline): preden se je odločil, je šel h kofetarici ♪
- kokárda -e ž (ȃ) nekdaj znak, navadno z barvami državne zastave ali z grbom: prišiti kokardo na čepico / dijaki s slovenskimi kokardami / fašistična kokarda ♪
2.189 2.214 2.239 2.264 2.289 2.314 2.339 2.364 2.389 2.414