Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (22.389-22.413)


  1.      odčotáti  -ám in odčótati -am dov. (á ȃ; ọ́ ọ̄) nar. zahodno odšepati: ob bergli je počasi odčotal v hišo ♪
  2.      oddahníti se  in oddáhniti se -em se in oddahníti si in oddáhniti si -em si dov. (ȋ á) 1. med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem (globoko) vdihniti ali izdihniti: oddahnil se je in nadaljeval svojo pripoved; izpil je kozarec vina, ne da bi se vmes oddahnil; ekspr. tako hiti govoriti, da se niti oddahniti ne more / globoko se oddahniti 2. umiriti dihanje s kratkim prenehanjem dela, gibanja: prenehal je kopati in se oddahnil; na klancu so ustavili, da so se voli oddahnili / za hip oddahniti se prenehati z delom zaradi umiritve dihanja // ekspr. odpočiti se: v pokoju se boste oddahnili; oddahniti se od dela, truda; zastar. čas je, da oddahnemo ∙ ekspr. mora se malo oddahniti od otrok za nekaj časa prenehati ukvarjati se z njimi zaradi počitka 3. nav. ekspr. občutiti veliko olajšanje zaradi prenehanja česa neprijetnega: kar oddahnila se je, ko je prejela sinovo pismo; vsi se bodo oddahnili, ko bo odšel; oddahniti se od skrbi, sreče ♪
  3.      oddája  -e ž (ȃ) 1. glagolnik od oddati: prisilna oddaja slovenskih knjig med okupacijo / oddaja del na licitaciji / oddaja rokopisa v tiskarno / vzgajati sadike za oddajo prodajo // v zvezi obvezna oddaja, zlasti prva leta po 1945 obvezna prodaja državi določene količine pridelkov, živine, lesa po predpisani ceni: izmakniti se obvezni oddaji / predpisati, ekspr. nabiti komu visoko obvezno oddajo 2. vsebinsko in časovno zaključena enota radijskega ali televizijskega programa: gledati, poslušati oddajo; ponoviti, pripraviti oddajo; nastopiti na oddaji; sodelovati pri oddaji / glasbena, govorna oddaja; kmetijska, športna oddaja; živa oddaja pri kateri sodelujoči nastopajo neposredno; vodja oddaje kdor skrbi, da oddaja poteka po določenem načrtu; kdor na prireditvi najavlja in komentira program; oddaja za otroke / radijska, televizijska oddaja ♪
  4.      oddájati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, da prehaja kaj k drugemu: ključe oddajajo vratarju; oddajati pošiljke naslovnikom / redko oddajati v najem dajati // delati, da prehaja kaj drugemu v uporabo: oddajati sobe turistom 2. delati, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: oddajati kisik pri segrevanju / oddajati vlago izločati / oddajati mleko zadrugi prodajati 3. delovati kot izvor tega, kar prehaja, potuje v okolico: naprava oddaja ozek curek svetlobe / oddajati toploto; oddajati neprijeten vonj širiti 4. z radijskimi, televizijskimi oddajnimi napravami posredovati program, sporočila: radijska postaja je prenehala oddajati; televizija oddaja v popoldanskih urah / oddajati glasbo, poročila // ptt z Morzejevimi ali analognimi znaki posredovati na daljavo: oddajati klic na pomoč; oddajati sporočilo / oddajati Morzejeve znake spreminjati jih v analogne električne, svetlobne, zvočne signale za posredovanje sporočila na daljavo ◊ fiz. oddajati elektrone, elektromagnetne valove; rad. oddajati spreminjati z radijskimi, televizijskimi napravami zvok, sliko v električne signale in jih z elektromagnetnimi valovi prenašati na daljavo ♪
  5.      oddájen  -jna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na oddajo ali oddajanje: oddajni postopek / oddajni prostori; oddajne naprave / oddajna antena antena, ki oddaja elektromagnetne valove; oddajna postaja naprave, ki omogočajo oddajanje oddajnika ♦ ptt oddajni aparat telefonski ali telegrafski aparat za oddajanje sporočil; oddajni list obrazec, na katerega pošiljatelj vpiše podatke o pošiljki in pošta potrdi prevzem; oddajna knjiga knjiga z oddajnimi listi ♪
  6.      oddájnica  -e ž (ȃ) adm. listina, ki navaja količino materiala, oddanega v uporabo: naročilnica in oddajnica ♪
  7.      oddájnik  -a m (ȃ) 1. naprava, ki oddaja elektromagnetne valove za posredovanje sporočil na daljavo: oddajnik deluje; nabaviti nov oddajnik; obvestiti koga po oddajniku; sprejemnik in oddajnik / žarg., rad. piratski oddajnik ilegalni oddajnik, nezakoniti oddajnik; radijski oddajnik ki posreduje zvočna sporočila; televizijski oddajnik ki posreduje zvočna in slikovna sporočila ♦ elektr. napajati oddajnik; fiz. moč oddajnika energija, ki jo izseva oddajnik v časovni enoti; ptt telegrafski oddajnik ki posreduje sporočila s kodiranimi znaki; teleprinterski oddajnik; oddajnik za telefoto; rad. ilegalni ali nezakoniti oddajnik radijski ali televizijski oddajnik, ki ne deluje legalno; motilni oddajnik ki namerno povzroča motnje pri sprejemanju oddaj drugih oddajnikov 2. knjiž. kar kaj oddaja, razširja: oddajnik svetlobe / publ. odnos med bralcem in pisateljem je odnos med oddajnikom in sprejemnikom ♪
  8.      oddáljenost  -i ž (ȃ) 1. dolžina poti od kakega kraja, stvari do drugega kraja, stvari: ugotoviti oddaljenost krajev v šolskem okolišu od šole; velika oddaljenost od železniške postaje // dolžina najkrajše črte od izhodiščnega predmeta, točke do določenega predmeta, točke: oddaljenost planetov od sonca; oddaljenost od peči / streljati iz predpisane oddaljenosti razdalje 2. dolžina trajanja od kakega trenutka, časa do trenutka, časa kakega dogodka: precejšnja oddaljenost dogodka 3. lastnost, značilnost oddaljenega: ti kraji so zaradi oddaljenosti od industrijskih središč precej zaostali / medsebojna oddaljenost otrok in staršev ♪
  9.      oddaljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od oddaljevati se: oddaljevanje od točke / oddaljevanje od načel / težko je bilo zaradi njunega medsebojnega oddaljevanja ♪
  10.      oddaljeváti se  -újem se nedov. (á ȗ) 1. premikajoč se večati razdaljo med seboj in določeno osebo, stvarjo: poskušal je ugotoviti, če se vozilo oddaljuje ali približuje; neslišno, tiho se oddaljevati; ladja se počasi oddaljuje od brega / glasovi, koraki se oddaljujejo postajajo bolj oddaljeni 2. prihajati glede na določen trenutek, čas v položaj, da je od njega že pretekel določen čas: dogodki se oddaljujejo / časovno se oddaljevati 3. navadno v zvezi z od postajati drugačen po lastnostih, značilnostih: njegova miselnost se je začela oddaljevati od miselnosti preprostega ljudstva; oddaljevati se od tradicije // prenehavati vztrajati pri čem, upoštevati kaj: oddaljevati se od norm / oddaljevati se od teme pogovora 4. prenehavati imeti naklonjena, prijateljska čustva: po tem dogodku se mu je sin začel oddaljevati; čutil je, da se oddaljujeta oddaljujóč se -a -e: oddaljujoči se glasovi, koraki; oddaljujoča se ladja ♪
  11.      oddaljíti  -ím dov., oddáljil (ȋ í) 1. spraviti v večjo oddaljenost od česa: vozila, ki prevažajo vnetljive snovi, je treba še bolj oddaljiti od drugih / padec pri smuku ju je oddaljil 2. knjiž., redko odstraniti, izločiti: oddaljili so nekaj funkcionarjev ♪
  12.      oddaljíti se  -ím se tudi oddáljiti se -im se dov., oddáljil se (ȋ í; ā ȃ) 1. premikajoč se povečati razdaljo med seboj in določeno osebo, stvarjo: ladja se je na svoji poti na nekaterih mestih precej oddaljila od obale; oddaljiti se za nekaj korakov; nekoliko, preveč se oddaljiti / brnenje in pokanje se je oddaljilo postalo oddaljeno // premikajoč se prenehati biti na določenem mestu: letala so odvrgla bombe in se oddaljila; raketa se je oddaljila z zemlje poletela; knjiž. oddaljiti se iz sobe oditi; pren. sreča se je oddaljila od njega 2. priti glede na določen trenutek, čas v položaj, da je od njega že pretekel določen čas: ti dogodki so se že precej oddaljili 3. navadno v zvezi z od postati drugačen po lastnostih, značilnostih: oddaljiti se od ljudi in njihovega čustvovanja / renesansa se je oddaljila od tradicije // prenehati vztrajati pri čem, upoštevati kaj: oddaljiti se od dosedanjih stališč / oddaljiti se od prvotne teme 4. prenehati imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: po očetovi smrti so se zelo oddaljili drug drugemu ● ta dogodek se je že precej oddaljil od nas nas zlasti čustveno ne vznemirja več oddáljen -a -o 1. deležnik od oddaljiti se: bili so že precej oddaljeni, ko so jih poklicali nazaj; mati in hčere so postale čedalje bolj oddaljene 2. od katerega je do kakega kraja, stvari razmeroma dolga pot: prišel je iz oddaljenega kraja; precej oddaljene vasi // pri katerem je dolžina najkrajše črte od izhodiščnega predmeta, točke do njega razmeroma dolga: čuditi se oddaljenim zvezdam ♦ geom. neskončno oddaljen bolj oddaljen od najbolj oddaljenega 3. ki izraža dolžino poti od kakega kraja, stvari do drugega kraja, stvari: kraj je oddaljen dva kilometra / naselje je pol ure oddaljeno od postaje od naselja do postaje se porabi pol ure // ki izraža dolžino najkrajše črte od izhodiščnega predmeta, točke do določenega predmeta, točke: peč je oddaljena od zidu deset centimetrov / stavbe so med seboj primerno oddaljene v primerni razdalji 4. ki prihaja od daleč: oddaljeni učenci / oddaljeno grmenje ♪
  13.      oddáti  -dám dov., 2. mn. oddáste in oddáte; oddál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: oddati blago stranki, ključ vratarju, pismo naslovniku / oddati skupino drugemu vodiču / oddati v najem, zakup dati // napraviti, da preide kaj drugemu v uporabo: oddati lokal; oddati sobo podnajemniku / oddati delo na licitaciji najboljšemu ponudniku 2. napraviti, da česa, kar je kdo prej imel, nima več: vsi, ki imajo orožje, ga morajo takoj oddati / oddati energijo, toploto / rastlina odda dosti vode izloči / krompirja nimajo več, so že vsega oddali prodali, razdali / oddati hčer 3. napraviti, da kaj pride na določeno mesto: oddati glasovalne listke; oddati nalogo; oddati prošnjo // napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom; dati: oddati otroka v rejo; oddati žival v zakol / oddati pisma na pošto / oddati prtljago v garderobo 4. narediti, da kaj nastane in prehaja, potuje v okolico: oddati ozek curek svetlobe 5. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: oddati signal; oddati strel / oddati glas za koga glasovati zanj ◊ fiz. oddati elektron; ptt oddati brzojavko izročiti jo pošti za posredovanje naslovniku; posredovati s telegrafskim aparatom naslovni pošti oddán -a -o: šteti oddane glasovnice; soba je oddana ∙ pog. je že oddana zaročena, poročena; bila je oddana za vse plese za vse plese je imela plesalca; ekspr. njeno srce je oddano je že zaljubljena ♪
  14.      oddélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) redko 1. odmašiti: oddelati odprtino 2. opraviti, narediti: svoje sem oddelal, zdaj lahko grem ♪
  15.      oddélek  -lka m (ẹ̑) 1. del uprave, ustanove, podjetja, ki opravlja določeno dejavnost v okviru celote: ogledati si različne oddelke v tovarni; poslati obvestilo v vse oddelke; oddelki v bolnici; prostori oddelka; šef, vodja oddelka / nabavni, prodajni, razvojni oddelek podjetja; oglasni oddelek časopisne uprave; personalni, proračunski oddelek občinske skupščine // do 1975 pedagoško-znanstvena enota fakultete: fakulteta ima več oddelkov; predstojnik oddelka / oddelek za arhitekturo; delati na oddelku za slovanske jezike // s prilastkom del strokovne šole za vejo določene stroke: vpisati se na oddelek za šibki tok srednje tehniške šole; navtični in strojni oddelek pomorske šole; predilski oddelek tekstilne šole 2. ločen, ograjen prostor: z lesenimi pregradami pregraditi klet na tri oddelke; razdeliti igrišče v več oddelkov / oddelek za prtljago v letalu // del vagona, ločen od drugega dela s steno: oddelek se napolni; napisi nad vhodi v oddelke / oddelek prvega razreda; oddelek za kadilce // grafično ločen del česa: besedilo večpomenskega gesla je razdeljeno na pomenske oddelke / zastar. prvi oddelek povesti prvo poglavje 3. skupina, enota navadno vojakov: v boju so sodelovali le majhni oddelki; poslati na pomoč dobro oborožen oddelek policistov; napad motoriziranih oddelkov / spopad z zaščitnim oddelkom / na igrišče je prikorakal prvi oddelek telovadcev / zasedbeni oddelki zasedbena vojska, armada ♦ voj. najmanjša vojaška enota 4. šol. skupnost učencev z enim razrednikom, ki imajo navadno pouk hkrati v istem prostoru: šola ima le dva oddelka; razdeliti učence prvega razreda zaradi številnosti v več oddelkov / čisti oddelek v katerem so učenci enega razreda, letnika; kombinirani oddelek v katerem so učenci dveh ali več razredov, letnikov; razvojni oddelek za nadpovprečno ali podpovprečno razvite učence, v katerem je pouk prilagojen njihovim sposobnostim; oddelek s podaljšanim bivanjem v katerem so učenci določen čas pred poukom ali po njem ● zastar. posebni oddelek slovstva del ♪
  16.      oddelítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oddeliti: oddelitev sredstev za kmetijstvo / za ta tip hiše je značilna oddelitev gospodarskih prostorov od stanovanjskih ♪
  17.      oddelíti  -ím dov., oddélil (ȋ í) 1. od večje količine dati, določiti pripadajoči del: mati je otrokom oddelila kruh; iz sklede mu je oddelila jed v posebno skodelico // od večje količine vzeti, navadno za določen namen: preden so denar razdelili, so ga nekaj oddelili za rezervni sklad 2. knjiž. napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim; ločiti: oddeliti rudo od primesi; nekateri so se oddelili od skupine / bolnika z nalezljivo boleznijo so oddelili od drugih / morje je oddelilo otok od celine oddelíti se knjiž. pokazati, izraziti odklonilno stališče do česa, nepovezanost s čim: nekaj študentov se je oddelilo od zahtev svojih kolegov oddeljèn -êna -o: vrt je oddeljen z grobimi kamni ♪
  18.      oddíh  -a m (ȋ) 1. vdih ali izdih med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem: piti brez oddiha 2. kratka prekinitev dela, gibanja zaradi umiritve dihanja: kratek oddih med delom / minuta oddiha // navadno daljša prekinitev kake dejavnosti zaradi duševne ali telesne sprostitve: želeti si oddiha; potrebovati oddih; prekratek, prijeten oddih / nedeljski, popoldanski oddih // knjiž. letni dopust: preživeti oddih na morju; na oddih hodijo v gore / letni oddih ● redko ta misel mu ne da oddiha miru; star. brez oddiha ga preganjajo neprenehoma; brati za oddih za razvedrilo; dom oddiha počitniški dom ◊ šport. aktivni oddih med katerim se človek za razvedrilo ukvarja s kako dejavnostjo ♪
  19.      oddihljáj  stil. oddíhljaj -a m (ȃ; ȋ) 1. (globok) vdih ali izdih: bolnikovi oddihljaji so postajali vedno krajši in redkejši 2. zastar. oddih, počitek: pot sta nadaljevala po kratkem oddihljaju / na oddihljaj hodi na morje na letni dopust ♪
  20.      oddolževáti se  -újem se [u̯ž] nedov. (á ȗ) delati, dajati komu kaj za storjeno uslugo, dano dobrino: oddolževati se staršem za skrb / oddolževati se dirigentu s ploskanjem ♪
  21.      oddolžítev  -tve [u̯ž] ž (ȋ) kar se naredi zaradi dolžne hvaležnosti: cesta je oddolžitev prebivalstvu za žrtve med vojno / publ. priročnik predstavlja oddolžitev tehnični kulturi prispevek // glagolnik od oddolžiti se: pri dragocenem darilu je treba misliti na oddolžitev / narediti v oddolžitev ♪
  22.      oddolžíti se  -ím se [u̯ž] dov., oddólži se; oddólžil se (ȋ í) narediti, dati komu kaj za storjeno uslugo, dano dobrino: oddolžiti se za pomoč, prenočišče; rad bi se ji oddolžil za vse, kar mu je dobrega storila; oddolžiti se z darilom / kot vljudnostna fraza ne vem, kako naj se vam oddolžim ∙ publ. oddolžiti se za poraz premagati v prejšnji tekmi zmagovitega nasprotnika // vznes. narediti kaj zaradi dolžne hvaležnosti: oddolžiti se spominu velikega pesnika; oddolžiti se mrtvim tovarišem z delom ♪
  23.      oddrdráti  -ám dov. (á ȃ) 1. prenehati drdrati: ura je oddrdrala / strojnica je oddrdrala rafal 2. drdraje se oddaljiti: vlak je oddrdral v noč / ekspr. sedla sta na motor in oddrdrala proti mestu 3. ekspr. zelo hitro in enolično povedati naučeno besedilo: učenec je pesem oddrdral / govornik je nervozno oddrdral svoj govor oddrdráti se zastar. odpeljati se: po poroki sta se takoj oddrdrala na Dunaj ♪
  24.      oddŕncati  -am dov. (ȓ) v drncu se oddaljiti: pognal se je na konja in oddrncal proti mestu / ekspr. barčica je oddrncala po prelivu hitro odplavala ♪
  25.      oddúšek  -ška m (ȗ) 1. oddušnik: skozi oddušek v zidu je prihajalo le malo svetlobe / zastar. našel je ozek oddušek in se splazil skozenj luknjo, preduh 2. star. počitek, oddih: po težkem delu so bili potrebni nekoliko odduška ● knjiž. dati odduška svoji jezi, veselju duška; knjiž., ekspr. steklenico je izpraznil brez odduška ne da bi se bil vmes oddahnil ♪

   22.264 22.289 22.314 22.339 22.364 22.389 22.414 22.439 22.464 22.489  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA