Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (21.714-21.738)



  1.      nôvec  -vca m (ó) 1. kovinski denar, zlasti star: kovati, ponarejati novce; starost naselbine so določili po odkritih novcih / antični, srednjeveški novec; bakren, bronast novec; zlat novec zlatniknum. dodeliti ali določiti novec ugotoviti vladarja in kovnico pri starem novcu; barbariziran novec nespreten posnetek starega grškega ali rimskega novca; enostranski novec ki ima samo na eni strani vtisnjeno podobo ali napis; jedro novca žlahtna kovina v novcu 2. nav. mn., zastar. denar sploh: imeti, posoditi novce / kupčija mu je vrgla lepe novce
  2.      novelístika  -e ž (í) lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je novela: ukvarjati se z novelistiko // novelistična dela, novele: Tavčarjeva novelistika
  3.      novíc  -a m () 1. knjiž. redovniški pripravnik pred zaobljubo; novinec: novic pri jezuitih 2. nar. primorsko ženin: obdarovati novica in novico
  4.      novíca 1 -e ž (í) 1. navadno neposredno sporočilo o čem novem: novica se je hitro razširila; izvedeti, objaviti, posredovati, sporočiti novico; dobra, slaba, vesela, žalostna novica; novica o nesreči / dnevne, zadnje novice ♦ film. filmske novice kratek film o najnovejših dogodkih // mn., zastar. časopis: brati v novicah / Kmetijske in rokodelske novice 2. nar. novi davek, nova davščina: ti pa zidaj nove šole, plačuj novico (Prežihov)
  5.      novíca 2 -e ž () 1. knjiž. redovniška pripravnica pred zaobljubo; novinka: novica pri usmiljenkah 2. nar. primorsko nevesta: kupil je prstan za svojo novico
  6.      novìč  -íča m ( í) nar. briško ženin: opil se je, ko je bil novič
  7.      nóvič  prisl. (ọ̑) zastar. spet, znova: novič naliti, trčiti, zidati
  8.      novína  -e ž (í) 1. nedavno izkrčen, obdelan svet: posejati, zasaditi novino / požigati, preorati novino 2. s širokim pomenskim obsegom kar se pridela v (tekočem) letu: prodali so skoraj vso novino; mleti novino novo žito; točiti novino novo vino / prišli so ob novini ob času, ko se spravljajo novi pridelki // knjiž., redko novi sneg: zapadlo je za ped novine 3. knjiž. novost: možnarji so bili tedaj novina / novina metode 4. zastar. novica, vest: razveselili so se novine o zmagi 5. mn., zastar. časopis: brati v novinah
  9.      novínec  -nca m () kdor je bil nedavno, pred kratkim vključen v kako skupnost, organizacijo: v pevski zbor so sprejeli več novincev; vpis novincev v šole / boja so se udeležili novinci in izkušeni borci / ekspr. on je novinec v tem kraju / uriti novince rekruterel. redovniški pripravnik pred zaobljubo // ekspr. kdor je šele nedavno začel delovati na kakem področju; začetnik: pri tem delu je še popoln novinec; novinec na literarnem področju, v parlamentarnem življenju
  10.      novírati  -am dov. in nedov. () jur. spremeniti staro obveznost v novo; prenoviti: novirati dolg novíran -a -o: dolg je bil noviran v posojilo
  11.      novitéta  -e ž (ẹ̑) kar se v določenem okolju prvič uvede, pojavi; novost: ta balet so pripravili kot noviteto v letošnji sezoni / na koncertu so izvajali dve noviteti / knjižne, modne novitete
  12.      nôvo...  prvi del zloženk (ō) z deležnikom nanašajoč se na nov: novoimenovan, novonastal, novoosvobojen, novopobeljen, novozgrajen / piše se tudi narazen: novo imenovan, novo nastal
  13.      novodôšlec  -a [lǝc] m (ō) knjiž. kdor je nedavno, pred kratkim prišel: gospodar je pozdravil novodošlece / novodošlec v našem kraju
  14.      novokaín  -a m () farm. sredstvo za lokalno anestezijo: vbrizgati raztopino novokaina
  15.      nôvokántovec  -vca m (ō-) filoz. pristaš novokantovstva: polemika med novokantovci in marksisti
  16.      novoléten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na novo leto: novoletni dan; novoletne čestitke; novoletna darila; novoletno praznovanje / novoletni popust pri nakupu 2. v zvezi novoletna jelka majhna smreka ali jelka, okrašena za novo leto: okrasiti novoletno jelko // novoletna prireditev za otroke, navadno z obdarovanjem: v šoli so organizirali novoletno jelko / za novoletno jelko so otrokom uprizorili Sneguljčico
  17.      novomášniški  -a -o prid. () nanašajoč se na novomašnike: podeliti novomašniški blagoslov / novomašniško darilo
  18.      nôvoporočèn  in nôvo poročèn -êna -o prid. (ō- ō-é) pravkar ali pred kratkim poročen: poslovil se je od novoporočene hčere
  19.      nôvoporočênec  -nca m (ō-é) nav. dv. in mn. kdor je bil pravkar ali pred kratkim poročen: novoporočenca sta odpotovala
  20.      nôvoporočênka  -e ž (ō-é) pravkar ali pred kratkim poročena ženska: novoporočenka je stopila iz dvorane
  21.      novorojênček  -čka m (é) otrok do štirih tednov starosti: novorojenček joka; nega novorojenčka; umrljivost novorojenčkov
  22.      nôvoromántičen  -čna -o prid. (ō-á) lit. neoromantičen: novoromantična umetnost / novoromantične prvine v Cankarjevih delih
  23.      novóst  -i ž (ọ̑) 1. kar se v določenem okolju prvič uvede, pojavi: predpis je bil novost; odklanjati, uvajati novosti; pomembna novost; stilna, tehnična novost; novosti v proizvodnji / glasbene, knjižne, modne novosti 2. lastnost, značilnost novega: novost metode 3. zastar. novica, vest: izvedel je zanimivo novost
  24.      novošégen  in novošêgen -gna -o prid. (ẹ̄; ē) zastar. moderen, sodoben: novošegna obleka / novošegni nazori
  25.      novotvórba  -e ž (ọ̑) 1. med. skupek izrojenih celic kakega tkiva: zdraviti novotvorbe 2. ekspr. kar je bilo nedavno narejeno: železobetonska novotvorba ◊ lingv. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena

   21.589 21.614 21.639 21.664 21.689 21.714 21.739 21.764 21.789 21.814  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA