Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (21.426-21.450)


  1.      nevtrálen  -lna -o prid., nevtrálnejši (ȃ) 1. ki ne pripada nobeni od navadno nasprotujočih si strani: med vojno je bil nevtralen / nevtralni bralci, opazovalci; časopis je ob dogodku nevtralen / ostati nevtralen pri razsojanju spora nepristranski / zavzeti nevtralno stališče // ki ne pripada nobeni strani, udeleženi v športnem tekmovanju: vodstvi obeh klubov sta zahtevali nevtralnega sodnika / tekma bo na nevtralnem igrišču 2. ki se v mednarodnih odnosih ne vključuje v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralna država; biti, postati nevtralen / pogajanja bodo na nevtralnem ozemlju // ki se v mednarodnih sporih, vojnah ne odloči za nobeno stran: v napetem mednarodnem položaju, med vojno je država ostala nevtralna / nevtralna politika 3. ki s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: blago z nevtralnim vzorcem / nevtralna barva 4. kem. ki ni bazičen niti kisel: nevtralna snov / nevtralna reakcija ● ekspr. ob njeni lepoti ni ostal nihče nevtralen ravnodušen; nevtralne barve črna, siva, bela barva ◊ agr. nevtralna tla tla, v katerih je ravnotežje vodikovih in hidroksilnih ionov; elektr. nevtralni vodnik vodnik, ki je v trifaznem sistemu priključen na nevtralno točko; nevtralna točka točka v simetričnem večfaznem sistemu, ki ima potencial nič; jur. nevtralni zračni prostor; nevtralne vode; lingv. stilno nevtralna beseda beseda, ki vzbuja samo stvarne predstave, ne pa tudi čustvenih, časovnih, stilno nezaznamovana beseda; teh. nevtralni plamen plamen, v katerem se kovine in njihove zlitine talijo brez kemičnih sprememb ♪
  2.      nevtralízem  -zma m (ȋ) polit. smer, ki odklanja vključevanje v vojaške, politične, gospodarske zveze v mednarodnih odnosih: obdržati videz nevtralizma / nevtralizem države nevtralnost / politika, pristaši nevtralizma ♪
  3.      nevtralizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti, da kdo, kaj v mednarodnih odnosih ni vključen v vojaške, politične, gospodarske zveze: nevtralizirati državo / nevtralizirati pas med vojskujočima se državama 2. publ. napraviti neškodljivo, nenevarno: nevtralizirali so skupino diverzantov / treba je bilo nevtralizirati vpliv sovražnikove propagande 3. narediti, da kaj s svojim videzom, značilnostmi ne izstopa: živo rdečo barvo nevtralizirati z belo ∙ ekspr. njegovo jezo je nevtralizirala s pomirljivimi besedami zmanjšala, ublažila 4. kem. napraviti, da kaj ni bazično niti kislo: lug nevtralizira kislino; kisline in lugi se med seboj nevtralizirajo ◊ agr. nevtralizirati tla nevtralizíran -a -o: nevtraliziran pas ozemlja; nevtralizirana kislina ♪
  4.      nevtrálnost  -i ž (ȃ) stanje nevtralnega: nevtralnost države; pogodba o nevtralnosti / tu je nevtralnost skoraj nemogoča / politika nevtralnosti ♦ jur. trajna nevtralnost mednarodnopravni položaj države, ki se obveže, da ne bo sodelovala v nobeni vojni ♪
  5.      nevtrálnosten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na nevtralnost: nevtralnostna politika ♦ jur. nevtralnostno pravo pravo, ki ureja mednarodnopravni položaj nevtralne države ♪
  6.      nèvzdŕžen  -žna -o prid., nèvzdŕžnejši (ȅ-r̄) 1. ki se ne da vzdržati, prenesti: nevzdržne bolečine ima; nevzdržna vročina / lakota je postajala nevzdržna / ekspr. bili so resnično nevzdržni časi hudi // ekspr. neprimeren, slab: njegov položaj je nevzdržen; nevzdržne stanovanjske razmere; nevzdržno stanje cest / razlike v cenah so nevzdržne zelo velike 2. nav. ekspr. s katerim se ne da soglašati, strinjati: nevzdržni nazori; znanstveno nevzdržne trditve; njegovo stališče je nevzdržno 3. star. nezadržen, neustavljiv: grozi mu nevzdržen propad ● star. biti nevzdržen v jedi in pijači nezmeren nèvzdŕžno prisl.: nevzdržno ga boli glava; nevzdržno drseti navzdol / v povedni rabi odšel je od doma, ker je bilo nevzdržno ♪
  7.      nèvzdržljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki ne vzdrži, ne prenese veliko: to je prehud napor zanj, saj je precej nevzdržljiv / njegova nevzdržljiva narava tega ni mogla prenesti 2. star. nevzdržen: nevzdržljiva vročina je / biti v nevzdržljivem položaju 3. star. nezadržen, neustavljiv: po strmini je drsel z nevzdržljivo silo ♪
  8.      nèvzdŕžnost  -i ž (ȅ-r̄) nav. ekspr. lastnost, značilnost nevzdržnega: nevzdržnost njegovega položaja je očitna / dokazoval je nevzdržnost nasprotnikovega stališča ● ekspr. njegova žalost se je stopnjevala do nevzdržnosti zelo; star. nevzdržnost v jedi in pijači nezmernost ♪
  9.      nèvzgójen  -jna -o prid. (ȅ-ọ̑) ki ni vzgójen, ni v skladu z vzgojnimi načeli: nevzgojno ravnanje / nevzgojni filmi; nevzgojna literarna dela ♪
  10.      nèvzgójnost  -i ž (ȅ-ọ̑) lastnost, značilnost nevzgojnega: razpravljali so o nevzgojnosti takega pouka / film so mladini prepovedali zaradi nevzgojnosti ♪
  11.      nèzabáven  -vna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni zabaven: igra je bila dolgočasna, nezabavna / ekspr.: stvar ni tako nezabavna, kakor je videti na prvi pogled; življenje na vasi niti ni bilo nezabavno ♪
  12.      nèzáben  -bna -o prid. (ȅ-á) star. nepozaben: nezabni vtisi / to so bili nezabni časi zelo lepi ♪
  13.      nèzadolžèn  -êna -o [u̯ž] prid. (ȅ-ȅ ȅ-é) ki ni zadolžen: priden in nezadolžen gospodar / nezadolženo posestvo ♪
  14.      nèzadovoljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki ni zadovoljiv: nezadovoljiv položaj, uspeh; oskrba v domu je nezadovoljiva; nezadovoljivo zdravstveno stanje / knjiž. delati v nezadovoljivih prostorih neprimernih, slabih 2. ki ga je težko zadovoljiti: nestrpni, nezadovoljivi ljudje nèzadovoljívo prisl.: nezadovoljivo opraviti naročilo ♪
  15.      nèzadovóljstvo  -a s (ȅ-ọ̑) stanje nezadovoljnega človeka: svoje nezadovoljstvo je kazal s čemernim obrazom / nezadovoljstva z neurejenimi razmerami ni skrival / nezadovoljstvo med ljudmi je naraščalo; odlok je vzbudil splošno nezadovoljstvo ♪
  16.      nèzakljúčenost  -i ž (ȅ-ȗ) nedokončanost: povest vzbuja videz neenotnosti in nezaključenosti / arhitektonska nezaključenost stavbe ♪
  17.      nèzamenljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da zamenjati: nekateri deli stroja so nezamenljivi / imeti značilen, nezamenljiv obraz / knjiž.: nezamenljiv občutek groze; nezamenljiv smrad razpadajočega trupla značilen, tipičen ♦ ekon. nezamenljivi denar denar, ki ga denarni organi niso dolžni zamenjati za zlato 2. knjiž. nenadomestljiv: nihče ni nezamenljiv / družinska vzgoja je nezamenljiva ♪
  18.      nèzanesljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost nezanesljivega človeka: zaradi svoje nezanesljivosti ni smel prevzeti tega dela; osumili so ga politične nezanesljivosti / nezanesljivost njegovega spomina ga je pri delu nekoliko ovirala ♪
  19.      nèzanímanje  -a s (ȅ-ȋ) kar je nasprotno, drugačno od zanimanja: njeno nezanimanje za te vrste glasbo; razpravljali so o nezanimanju te mladine za družbeno dogajanje / eden izmed vzrokov za slab učni uspeh je prav gotovo tudi nezanimanje staršev za otroke premajhna skrb // ravnodušnost, nezavzetost: kljub nezanimanju vodstva za stanovanjske probleme so delavci prodrli s svojimi zahtevami / poslušal ga je z vidnim nezanimanjem ♪
  20.      nèzapísan  -a -o prid. (ȅ-í) ki ni zapisan: nezapisani verzi / nezapisani stari običaji // nav. ekspr. ki se uveljavlja z navado: nezapisani zakoni; po nezapisanem pravilu je imel v restavraciji zmeraj prednost ♪
  21.      nèzapopadljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. nerazumljiv, nedojemljiv: nezapopadljiv vzrok; to so zanj nezapopadljive stvari / nezapopadljivo ravnanje nèzapopadljívo prisl.: nekaj nezapopadljivo težkega mu je leglo na dušo ♪
  22.      nèzaposlèn  -êna -o tudi nèzapôslen -a -o prid. (ȅ-ȅ ȅ-é; ȅ-ȏ) ki ni zaposlen: zaradi bolezni je že celo leto nezaposlen ∙ ekspr. za mlade ljudi ni dobro, če so nezaposleni brez dela, premalo zaposleni // ki je brez stalnega dela, zaposlitve: nezaposleni delavci; sam.: reševati problem nezaposlenih; urad za nezaposlene / kot opozorilo nezaposlenim vstop prepovedan ljudem, ki ne delajo v tej delavnici, na tem delovišču ♪
  23.      nèzaposlênost  tudi nèzapôslenost -i ž (ȅ-é; ȅ-ȏ) stanje nezaposlenega človeka: dolgotrajna nezaposlenost zaradi bolezni // pojav, stanje, da je del ljudi brez stalnega dela, zaposlitve: nezaposlenost je naraščala; boriti se proti nezaposlenosti ♪
  24.      nèzapŕt  -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki ni zaprt: nezaprta okna, vrata / nezaprto pismo / ekspr. rad ga je imel zaradi njegove nezaprte narave odkrite ♪
  25.      nèzaslíšan  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: dosegel je nezaslišan uspeh; nezaslišana lepota; to je res nezaslišana malomarnost; nezaslišana žalitev; pojavilo se je nezaslišano število udeležencev / tam so nezaslišane cene zelo visoke / to je bila zanje nezaslišana novost; nezaslišano odkritje // nenavaden, čuden: takrat so se godile nezaslišane stvari; denar je dobil nazaj po nezaslišanem naključju // z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: nezaslišan lenuh ● redko to je nezaslišan človek nemogoč, grozen nèzaslíšano 1. prislov od nezaslišan: nezaslišano ga boli glava; nezaslišano bogat pridelek; nezaslišano lepa povest 2. ekspr., navadno v povedni rabi izraža začudenje, ogorčenje: to je nezaslišano / v medmetni rabi nezaslišano, jaz da sem kriv ♪

   21.301 21.326 21.351 21.376 21.401 21.426 21.451 21.476 21.501 21.526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA