Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (21.189-21.213)



  1.      nèresníčen  -čna -o prid. (-) ki ni resničen: neresnična izjava, trditev / neresnični podatki; neresnično opisovanje razmer / resnični in neresnični predmeti nestvarni
  2.      nèréšen  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni rešen: svojci nerešenih rudarjev so čakali pred vhodom v jamo / nerešena naloga, uganka / vprašanje njegovega stanovanja je ostalo nerešeno
  3.      nèrešljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nerešljivega: problem so zaradi nerešljivosti odložili
  4.      nergánje  -a s () glagolnik od nergati: težko je poslušal njeno nerganje in sitnarjenje; zoprno nerganje
  5.      nergáti  -ám nedov.) nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izražati nezadovoljstvo, nesoglasje: zmeraj samo nerga; nergati čez predstojnike / ni več nergal, češ da gre vse narobe tožil, tarnal / v tovarni spet nergajo zoper tebe se jezijo nate nergáje: nergaje govoriti nergajóč -a -e: sliši se nergajoč glas
  6.      neróden  -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnemekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec
  7.      neródnež  -a m (ọ̑) ekspr. neroden, okoren človek: tisti nerodnež ji je kar naprej stopal na noge / pri delu si ne zna pomagati, nerodnež je nespreten, neiznajdljiv človek
  8.      neródnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost nerodnega človeka: zaradi svoje nerodnosti ni mogel dobiti dekleta / po nerodnosti je razbil kozarec / narediti, ekspr. zagrešiti nerodnosti ∙ zabresti v nerodnosti zabresti v težave
  9.      nèrodovíten  -tna -o prid. (-) ki ni rodoviten: slaba, nerodovitna zemlja / imajo tudi nekaj nerodovitnih krav jalovih / to drevo je nerodovitno ne rodi, slabo rodi / star. začelo se je nerodovitno razpravljanje nekoristno
  10.      nêronski  -a -o prid. () ekspr. tak kot pri Neronu: neronska krutost, narava / imel je širok, neronski obraz
  11.      nèrúski  -a -o prid. (-) ki ni ruski: neruski narodi / neruski jezik / ima žareče, črne, neruske oči / ekspr. nekatera ruska dela so po njegovem mnenju zelo neruska ne ustrezajo ruskemu duhu, ruski miselnosti
  12.      nêrv  -a m () zastar. živec: smeh pomirjevalno deluje na njegove nerve
  13.      nervírati  -am nedov. () pog. razburjati, dražiti: začel ga je namerno nervirati; obnašanje domačih ga nervira; nikar me ne nerviraj / vsak šum ga nervira
  14.      nèsamopríden  -dna -o prid. (-) star. nesebičen: nesamopridna prijateljica / nesamopridna ljubezen
  15.      nèsamostójen  -jna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni samostojen: nesamostojen delavec; pri delu je še nesamostojen; mlado, nesamostojno dekle / nesamostojen narod / socialno nesamostojen človek odvisen / nesamostojen del nèsamostójno prisl.: nesamostojno delati kaj
  16.      nèsamosvój  -ôja -e prid. (-ọ́ -ó) star. odvisen, nesamostojen: nesamosvoj človek; v odločanju je precej nesamosvoj
  17.      nèsatiníran  -a -o prid. (-) papir., v zvezi nesatinirani papir papir, ki ga zaradi namena ni potrebno dodatno gladiti
  18.      nèsebíčen  -čna -o prid. (-) ki ni sebičen: nesebičen človek; izkazal se je kot nesebičen prijatelj / dal mu je nesebičen nasvet; nesebična ljubezen nèsebíčno prisl.: nesebično ravnati; nesebično je služil svojemu narodu
  19.      nèsklàd  -áda m (- -á) star. neskladje, neskladnost: v njunih trditvah je opazil nesklad; nesklad med besedami in dejanji
  20.      nèsklépčen  -čna -o prid. (-ẹ̑) ki ni sklepčen: občni zbor je bil zaradi premajhne udeležbe nesklepčen ♦ jur. nesklepčna obtožba, sodba obtožba, sodba, ki ni logično utemeljena
  21.      nèsklépčnost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost nesklepčnega: nesklepčnost seje / zaradi nesklepčnosti glasovanje ni bilo veljavno
  22.      neskônčen  -čna -o prid. (ó) 1. ki nima konca, meje: neskončen prostor / neskončen čas 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji a) glede na prostorsko razsežnost: neskončna daljava, dolina, ravnina / neskončna cesta b) glede na trajanje: neskončni pohodi; neskončen razvoj / čakali so ga dve neskončni uri ki sta se jim zdeli zelo dolgi c) glede na druge lastnosti: neskončni udarci; neskončna vprašanja / neskončna bolečina, ljubezen, sreča, žalost; neskončno trpljenje / neskončen razloček med zimo in poletjem / neskončna vestnost pri delu ◊ mat. neskončna množica množica, ki ima zelo veliko število elementov; neskončno zaporedje zaporedje, ki nima zadnjega člena; tekst. neskončno vlakno kemično vlakno, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini; zelo dolgo vlakno iz naravne svile neskônčno prisl.: neskončno uživati, se začuditi; neskončno dolg; biti neskončno srečen; za hišo so porabili neskončno denarja zelo velikogeom. neskončno oddaljen bolj oddaljen od najbolj oddaljenega; mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič; sam.: zasanjati se v neskončno; pojmovanje neskončnega in končnega
  23.      nèskŕb  -í ž (-) ekspr. kar je nasprotno, drugačno od skrbi: skrb ali neskrb, vse nič ne pomaga / tega je kriva njegova neskrb neskrbnost
  24.      neskŕben  -bna -o prid.) zastar. brezskrben: neskrbni otroci / neskrbna mladost
  25.      nèskŕbnost  -i ž (-ŕ) lastnost, značilnost neskrbnega človeka: večkrat so ga opominjali zaradi njegove neskrbnosti / do napake je prišlo zaradi neskrbnosti delavcev

   21.064 21.089 21.114 21.139 21.164 21.189 21.214 21.239 21.264 21.289  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA