Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (21.039-21.063)



  1.      nèpopísen  -sna -o prid. (-) 1. nav. ekspr. ki se ne da popisati, opisati: imel je čudne, nepopisne občutke; to je bil nenavaden, nepopisen prizor; gozdovi so se prelivali v nepopisnih barvah / z vrha gore je nepopisen razgled 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: začutil je nepopisno grozo; zajelo jih je nepopisno navdušenje nèpopísno prisl.: nepopisno se razveseliti; nepopisno lepa pokrajina
  2.      nèpopóln  -a -o [n] prid. (-ọ̑) ki ni popoln: nepopoln naslov; predložili so še nepopolne podatke; knjižna zbirka je nepopolna / nepopoln uspeh / prijavili so se kandidati z nepopolno srednjo šolo nedokončanoekon. nepopolna konkurenca konkurenca, za katero so značilne omejitve glede ponudbe in povpraševanja; lingv. nepopolni stavek stavek, ki mu manjka povedek; mat. nepopolno število število brez zadnjih decimalk; soc. nepopolna družina družina, v kateri manjka eden od staršev nèpopólno prisl.: nepopolno odgovarjati
  3.      nèpopólnost  -i [n] ž (-ọ̑) lastnost, značilnost nepopolnega: zaradi nepopolnosti podatkov škode ni bilo mogoče oceniti / razmišljal je o nepopolnosti človeške narave
  4.      nèpopravljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da popraviti: nepopravljiv stroj / položaj v podjetju je nepopravljiv; naredil je nepopravljivo napako / zgodila se mu je nepopravljiva krivica / nepopravljiva izguba, škoda / ekspr. to bo imelo zanj nepopravljive posledice / je nepopravljiv prepirljivec nèpopravljívo prisl.: nepopravljivo pokvariti; nepopravljivo slab človek; sam.: zgodilo se je nekaj nepopravljivega
  5.      nèpopustljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nepopustljivega človeka: bali so se ga zaradi njegove nepopustljivosti; nepopustljivost do samega sebe; nepopustljivost pri vzgoji
  6.      neporéden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) zastar. malovreden, ničvreden: imel je zelo neporednega sina
  7.      nèposedujóč  tudi nèposedujòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) publ., navadno v zvezi neposedujoči razred delavski razred, proletariat: izkoriščanje neposedujočega razreda v kapitalizmu
  8.      nèposékan  -a -o prid. (-ẹ̑) ki ni posekan: neposekano drevo / ima več arov neposekanega gozda
  9.      nèposlúh  -a m (-) publ. kar je nasprotno, drugačno od posluha, čuta: zapis izpričuje avtorjev neposluh za umetnost te vrste
  10.      nèposlúšnost  -i ž (-ú) neubogljivost: starši so ga večkrat opominjali zaradi njegove neposlušnosti / neposlušnost do učitelja se je stopnjevala / do nesoglasij v stranki je prišlo zaradi upornosti in neposlušnosti posameznikov nepokorščine
  11.      nèposnemljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da posnemati: neposnemljiv način, poskus; jezik njegovega romana je neposnemljiv / ekspr.: ta slikar je v barvni tehniki neposnemljiv; neposnemljivo literarno delo ∙ redko dekle neposnemljive miline nepopisne, neizmerne nèposnemljívo prisl.: neposnemljivo prikazati kaj; neposnemljivo lep prizor
  12.      nèposréden  -dna -o prid., nèposrédnejši (-ẹ̑) 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca // ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom 2. ki je zelo malo oddaljen a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti // ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti ◊ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jur. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; lingv. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central nèposrédno prisl.: vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik
  13.      nèpostáven  -vna -o prid. (-á) star. nezakonit: nepostavno dejanje, ravnanje
  14.      nèpostávnost  -i ž (-á) star. nezakonitost: nepostavnost ravnanja / zagrešiti nepostavnosti
  15.      nèposušèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni posušen: neposušena barva; še neposušeno seno
  16.      nèpoškodován  -a -o prid. (-á) ki ni poškodovan: nepoškodovan stroj; hiša je ostala pri bombardiranju nepoškodovana / v nesreči so bili le štirje potniki nepoškodovani
  17.      nèpoštênost  -i ž (-é) lastnost, značilnost nepoštenega človeka: njegova nepoštenost je že znana / službo je izgubil zaradi nepoštenosti / nepoštenost takih odnosov
  18.      nèpotréba  -e ž (-ẹ̑) knjiž., redko kar je nasprotno, drugačno od potrebe: umetnost je zanj nepotreba / zatekali so se k njemu v potrebi in nepotrebi / star. razburja se čisto po nepotrebi po nepotrebnem
  19.      nèpotrében  -bna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) 1. ki ni potreben: ti podatki so nepotrebni; nepotrebne stvari; njegova pomoč je nepotrebna; ekspr. to so nepotrebne novotarije / pri tem delu si nepotreben / sonce je posijalo in plašč mu je postal nepotreben / ta pogovor je bil nepotreben 2. ekspr. nastal brez pravega vzroka ali podlage: to so čisto nepotrebne napake; s tem si dela nepotrebne težave ● evfem. glej, da ne pride do nepotrebnih besed do prepira, spora nèpotrébno prisl., v povedni rabi: nepotrebno je govoriti o tem nèpotrébni -a -o sam.: podporo so dobili potrebni in nepotrebni; po nepotrebnem sem šel tja; po nepotrebnem se jeziš
  20.      nèpotrébnost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost nepotrebnega: dokazoval je nepotrebnost tujk / ekspr. hudo mu je bilo ob spoznanju svoje nepotrebnosti / knjiž. kupovati nepotrebnosti nepotrebne stvari
  21.      nèpotróšen  -a -o prid. (-ọ́) ki ni potrošen, ni porabljen: nepotrošen denar / razdeliti še nepotrošeni ostanek
  22.      nèpotrpežljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nepotrpežljivega človeka: zaradi njegove nepotrpežljivosti ga je težko negovati / ekspr. komaj je obvladoval svojo nepotrpežljivost nestrpnost, neučakanost
  23.      nèpotvórjen  -a -o prid. (-ọ̄) 1. raba peša nepopačen, neizmaličen: širiti nepotvorjen nauk; govoriti nepotvorjeno resnico; izvirno, nepotvorjeno besedilo; ekspr. to so nepotvorjena dejstva 2. knjiž. resničen, iskren: njegov obraz je izražal nepotvorjeno žalost; njegova čustva so nepotvorjena ● knjiž. zgodbe iz nepotvorjenega življenja naravnega, preprostega
  24.      nèpoučênost  -i ž (-é) stanje nepoučenega človeka: krivico so mu storili zaradi nepoučenosti / presenetila ga je nepoučenost teh ljudi
  25.      nèpovézan  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni povezan, ni v medsebojni zvezi: nepovezane delovne skupine / nepovezane akcije niso uspele / orožje je zbiral sam, nepovezan z organizacijo / kraji so v tej deželi daleč narazen in nepovezani // ki ni strnjen, ni zaokrožen v celoto: nepovezano literarno delo / njeni stavki so bili zmedeni, nepovezani nèpovézano prisl.: nepovezano pripovedovati

   20.914 20.939 20.964 20.989 21.014 21.039 21.064 21.089 21.114 21.139  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA