Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (20.926-20.950)


  1.      nènémški  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni nemški: nenemški jeziki, narodi; nenemške dežele ♪
  2.      nèobičájen  -jna -o prid. (ȅ-ȃ) nenavaden: neobičajen pojav / neobičajna beseda / neobičajna nadarjenost nèobičájno prisl.: neobičajno nizka cena ♪
  3.      nèobíčen  tudi nèóbičen -čna -o prid. (ȅ-ȋ; ȅ-ọ̑) zastar. nenavaden: neobična velikost sadeža / ima neobičen spomin ♪
  4.      nèobjektívnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost neobjektivnega človeka: ne marajo ga zaradi njegove neobjektivnosti / znanstvena neobjektivnost ♪
  5.      nèobledljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ne obledi: neobledljiva barva obleke ♪
  6.      nèoblikován  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni oblikovan: v ateljeju so ležali še neoblikovani kosi marmorja; neoblikovana gmota / neoblikovana razredna zavest / dajal je nizke, neoblikovane glasove / ekspr. suho, neoblikovano telo ♪
  7.      nèobstájanje  -a s (ȅ-ā) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstajanja: njegovi članki obravnavajo pojem neobstajanja ♪
  8.      nèobstòj  -ôja m (ȅ-ȍ ȅ-ó) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od obstoja, obstajanja: govoriti o neobstoju socialnega gibanja; želja po begu in neobstoju ♪
  9.      nèobstojèč  -éča -e prid. (ȅ-ȅ ȅ-ẹ́) knjiž. ki ni, ne obstaja: ukvarjati se z neobstoječimi problemi; opevati neobstoječe stvari ♪
  10.      nèobstójen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) ki ni obstojen: obstojne in neobstojne barve / na zraku neobstojna kovina; proti vlagi neobstojne snovi neodporne ♦ kem. neobstojni elementi radioaktivni elementi; lingv. neobstojni samoglasnik samoglasnik, ki pri pregibanju ali v tvorbi besed izginja ali se pojavlja ♪
  11.      nèobstójnost  -i ž (ȅ-ọ́) lastnost, značilnost neobstojnega: neobstojnost barv / knjiž. neobstojnost človeka ♪
  12.      nèobtesán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni obtesan: neobtesan les; kup neobtesanih debel / zastar. surov, neobtesan fant neolikan, neotesan ♪
  13.      nèobveščênost  -i ž (ȅ-é) lastnost, značilnost neobveščenega: zaradi neobveščenosti o dogodku se ni mogel pravilno odločiti / med ljudmi je vladala splošna neobveščenost ♪
  14.      nèobvladljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki se ne da obvladati: živahen, neobvladljiv fant; je zelo neobvladljive narave / neobvladljiva jeza, strast / ekspr. neobvladljiv odpor zelo velik ♪
  15.      nèobvladljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neobvladljivega: neobvladljivost naravnih pojavov ♪
  16.      nèobzírnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost neobzirnega človeka: vsi so poznali njegovo neobzirnost do staršev / ekspr. bil je odkrit prav do neobzirnosti zelo ♪
  17.      nèocenljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) 1. ki se ne da oceniti: denarna vrednost predmeta je neocenljiva / neocenljivi pojavi 2. ekspr. zelo velik, izreden: stvar neocenljivega pomena; neocenljiva vrednost / neocenljiva izguba, škoda ♪
  18.      nèočíščen  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni očiščen: obuti neočiščene čevlje; zanemarjeno, neočiščeno stanovanje / neočiščena ruda ♦ voj. neočiščeno minsko polje ♪
  19.      nèodbíten  -tna -o prid. (ȅ-ȋ) 1. ki se ne more, ne sme odbiti, odšteti: neodbitni stroški 2. zastar. neizpodbiten, neovrgljiv: neodbitno dejstvo ♪
  20.      nèoddán  -a -o prid. (ȅ-á) ki ni oddan: neoddano pismo / neoddano stanovanje ∙ pog. dekle je še neoddano še ni poročeno ali zaročeno ♪
  21.      nèodgonetljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) star. nerazrešljiv, nedoumljiv: smisel njegovih besed je bil neodgonetljiv; neodgonetljive stvari // skrivnosten, nenavaden: srečala sta se v neodgonetljivih okoliščinah; neodgonetljive sile ♪
  22.      nèodgovórnost  -i ž (ȅ-ọ́) ekspr. lastnost, značilnost neodgovornega: prizadela jih je neodgovornost njegovega dejanja / to se je zgodilo zaradi neodgovornosti vodstva / v tem se kaže neodgovornost do družbe ♪
  23.      neodím  -a m (ȋ) kem. težka kovina rumenkaste barve, element Nd ♪
  24.      nèodklonljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž., redko neizogiben, neizbežen: neodklonljiv gospodarski propad / neodklonljiva dolžnost ♪
  25.      nèodkrít  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni odkrit: neodkrite dežele / krivec je ostal neodkrit; pomen njegove zbirke je še neodkrit; neodkrita prevara / je zelo neodkrit človek / neodkrite besede nèodkríto prisl.: neodkrito govoriti, ravnati ♪

   20.801 20.826 20.851 20.876 20.901 20.926 20.951 20.976 21.001 21.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA