Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (20.876-20.900)


  1.      nemčúr  -ja m (ú) slabš. pripadnik nenemškega naroda, zavzemajoč se za germanizacijo: nemčurji in madžaroni ♪
  2.      nemčúrski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na nemčurje: ti ljudje so nemčurski; nemčurska skupina ljudi / nemčurska tovarna ♪
  3.      nèmerodájen  -jna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) pisar. nepristojen, nepooblaščen: za tak ukrep so nemerodajni / nemerodajno mnenje, stališče neodločilno ♪
  4.      nèméšan  -a -o prid. (ȅ-ẹ́) ki ni mešan: nanašati na platno čiste, nemešane barve / dobro, nemešano vino / jezikovno nemešano prebivalstvo ♪
  5.      neméti  -ím nedov., tudi némi (ẹ́ í) 1. postajati nem, tih: na starost je začel nemeti / ekspr. nemel je od strahu, začudenja // knjiž., redko molčati: ljudje so nekaj trenutkov nemeli, nato pa so se zaslišali klici 2. knjiž. tiho obstajati: kot brez življenja je nemela zasnežena pokrajina / podolgovat obraz je nemel v zaprašenem okviru ♪
  6.      nèmíl  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-ȋ) 1. ki mu manjka miline, dobrote: nemil glas; njene nemile besede so ga vznemirile 2. star. neusmiljen, neprizanesljiv: trd in nemil gospodar / nemila smrt, usoda / zapihal je mrzel, nemil veter neprijeten ● ekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom nèmílo prisl.: nemilo soditi / nemilo je jokala zelo; sam.: knjiž., ekspr. vrnil mu je nemilo za nedrago milo za drago; nekaj nemilega je v njegovem obrazu ♪
  7.      nemír  -a m (ȋ) 1. stanje s hrupom, ropotom: v razredu je bil nemir; nemir v dvorani se je polegel; ekspr. otroci že poskrbijo za nemir / ta učenec pogosto dela nemir je nemiren, nediscipliniran ∙ njegov prihod je povzročil velik nemir živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje // nav. mn. množično izražanje nezadovoljstva: zatreti nemire; politični, rasni nemiri; žarišča nemirov 2. stanje notranje napetosti, vznemirjenja: nemir ga obide, prevzame; prikrivati nemir; vzbuditi nemir; ekspr. te besede so zasejale v srce nemir; knjiž. nemir s samim seboj nezadovoljstvo / nemir pričakovanja / čakati brez nemira // stanje brez notranje ubranosti, urejenosti: njegov obraz izraža nemir; mladostni srčni nemir; nemir v duši 3. knjiž., navadno s prilastkom želja po delovanju: delovni nemir; ustvarjalni nemir ♪
  8.      nemírnica  -e ž (ȋ) ekspr. nemirna, razigrana ženska, zlasti otrok: kar naprej se je jezil nad malima nemirnicama ♪
  9.      nemírnost  -i ž (í) stanje nemirnega človeka: od nemirnosti in neučakanosti je kar naprej pogledoval na uro / zaradi skrbi in neprestane nemirnosti so mu začele pešati moči / nemirnost učencev ga je izčrpavala ♪
  10.      nèmnóg  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) mn., knjiž. ki izraža majhno število oseb, stvari: to je povedal v enem svojih nemnogih člankov nèmnógo prisl.: umrla je pred nemnogo leti ♪
  11.      nèmóč  -í ž (ȅ-ọ̑) stanje človeka, ki mu manjka moči: na obrazu se mu je brala izčrpanost in nemoč; počasna hoja je razodevala njegovo nemoč / knjiž. skrbela jo je otrokova nemoč šibkost, slabotnost / pisateljska, ustvarjalna nemoč; obšel ga je občutek nemoči / ekspr. sedel je v kotu, pogreznjen v obup in nemoč / spolna nemoč nesposobnost za spolne odnose ♪
  12.      nemóč  in némoč ž neskl. (ọ̑; ẹ̑) star., v prislovni rabi, v zvezi čez nemoč zelo, hudo: čez nemoč so hiteli spravljati seno; čez nemoč je ljubezniv / na mizi je bilo čez nemoč pijače veliko, dosti ♪
  13.      nèmôčen  -čna -o prid. (ȅ-ó) ki si ne more pomagati: maščevati se nad nemočnimi ranjenci; nemočna žrtev ugrabiteljev / publ. pred nastalim problemom so bili nemočni brez moči ∙ nemočna grožnja grožnja, ki se ne more uresničiti nèmôčno prisl.: nemočno groziti; nemočno je ležal na tleh; roke so ji nemočno ležale v naročju ♪
  14.      nèmôčnost  -i ž (ȅ-ó) stanje nemočnega človeka: zaradi izčrpanosti in nemočnosti niso mogli iti naprej ♪
  15.      nèmóder  -dra -o prid. (ȅ-ọ́) knjiž. ki ni moder, preudaren: nemoder človek, mož / nemodri nauki ♪
  16.      nèmogòč  tudi nèmogóč -óča -e prid. (ȅ-ȍ ȅ-ọ́; ȅ-ọ̄ ȅ-ọ́) 1. ki ni mogoč: tu je dvom nemogoč; v tistih krajih je življenje skoraj nemogoče / doseči hoče nemogoče cilje; ponovna izdaja knjige je nemogoča; vrnitev je zdaj nemogoča 2. ekspr. ki zaradi svojega vedenja, ravnanja vzbuja nenaklonjenost, odpor: biti nemogoč mož in oče; ta človek je nemogoč; imeti nemogočo ženo 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: ima nemogoč plašč / to je nemogoč izraz; njegovi prevodi so nemogoči; vozil sem po nemogočih cestah / imeti nemogočo pokojnino zelo nizko ● ekspr. na vse mogoče in nemogoče načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo; ekspr. v tej obleki je nemogoča ta obleka ji ne pristoji nèmogóče 1. prislov od nemogoč: nemogoče se obleči, vesti / v povedni rabi temu človeku ni nič nemogoče 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža nemožnost a) uresničitve: v takih razmerah je bilo nemogoče delati; nemogoče mi je priti b) da se s predmetom kaj godi, zgodi: nalogo je nemogoče bolje napisati; nemogoče je to stvar dobro urediti 3. v medmetni rabi izraža a) odločno zanikanje: boš prišel jutri? Nemogoče b) presenečenje, začudenje: za knjigo je dobil prvo nagrado. Nemogoče; sam.: nemogoče se mu je zdaj zdelo mogoče; to je nekaj nemogočega ♪
  17.      nèmogóčnost  -i ž (ȅ-ọ́) knjiž. 1. kar se ne more uresničiti; nemožnost: ti cilji so nemogočnost; pravljična nemogočnost 2. neprimernost, neumestnost: nemogočnost izraza ● ekspr. naprtili so mu vse mogočnosti in nemogočnosti zelo številne in mnogovrstne stvari; publ. zaplesti kaj do nemogočnosti zelo ♪
  18.      nèmogóčost  -i ž (ȅ-ọ́) knjiž. kar se ne more uresničiti; nemožnost: dokazovati nemogočost obstoja česa; nemogočost izpolniti obveznosti ♪
  19.      nèmorála  -e ž (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od morale: javna nemorala / to je izraz poslovne nemorale / preganjati nemoralo; zavajati v nemoralo ♪
  20.      nèmorálnež  -a m (ȅ-ȃ) slabš. nemoralen človek: biti nemoralnež in slepar ♪
  21.      némost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje nemega: dati otroka zaradi nemosti v posebno šolo; gluhost in nemost / knjiž., ekspr. umetniška nemost nekaterih dob neustvarjalnost ♪
  22.      nèmožàt  -áta -o prid. (ȅ-ȁ ȅ-ā) 1. nav. ekspr. ki ni možat: neodločen in nemožat človek / nemožata poteza / fant nemožate zunanjosti nemoške 2. zastar. neporočen: nemožate ženske nèmožáto prisl.: nemožato govoriti, ravnati, zbežati ♪
  23.      nèmóžnost  -i ž (ȅ-ọ́) 1. kar se ne more uresničiti: spoznati nemožnost, da bi bilo drugače; nazor o nemožnosti objektivnega spoznanja 2. kar onemogoča uresničitev česa: možnosti za delo so postale nemožnosti; nemožnost preusmeritve proizvodnje ♪
  24.      némščina  -e ž (ẹ́) nemški jezik: dobro razume nemščino; izpopolnjevati se v nemščini; profesor nemščine / kočevska nemščina / prvo uro je bila nemščina pouk tega jezika ♦ lingv. stara visoka nemščina osrednja in južna nemška narečja od 9. do 11. stoletja; izposojenka iz nemščine ♪
  25.      némški  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Nemce ali Nemčijo: nemški jezik; nemška književnost / nemški film; nemško-slovenski slovar / nemška klasična filozofija; nemška trgovska mornarica; nemško taborišče / nemški ovčar srednje velik službeni pes z daljšo trdo dlako črne ali sive barve ♦ bot. nemški rožmarin okrasna rastlina z rumenimi koški na dolgih pecljih, Santolina chamaecyparissus; nemška detelja lucerna; lov. nemški dolgodlakar rjav ali progast lovski pes z dolgo, valovito dlako; rel. nemški viteški red // med drugo svetovno vojno nanašajoč se na pripadnike oboroženih enot Nemčije: partizani so uničili nemški bunker / nemška okupacija slovenskega ozemlja némško prisl.: govoriti (po) nemško; nemško beroče občinstvo ♪

   20.751 20.776 20.801 20.826 20.851 20.876 20.901 20.926 20.951 20.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA