Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (20.851-20.875)



  1.      nèkoréktnost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost nekorektnega: nekorektnost tekmovanja / zaradi svoje nekorektnosti ni bil priljubljen / privoščil si je majhno nekorektnost nekorektno dejanje
  2.      nékov  tudi nekóv -a -o zaim. (ẹ̄; ọ́) zastar. 1. nekak, nekakšen: brki so mu dajali nekov odločen značaj 2. neki: nekov Blaž te je zatožil pri oskrbniku
  3.      nèkován  -a -o prid. (-á) ki ni kovan: nekovani kosi železa / nekovani denar papirnati denar; nekovano zlato zlato, ki ni predelano v kovance
  4.      nékovšen  -šna -o zaim. (ẹ̄) star. nekak, nekakšen: nekovšen berač prihaja
  5.      nèkrívda  -e ž (-) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od krivde: dognati, dokazati nekrivdo / bil je prepričan o njegovi nekrivdi; občutek nekrivde / svet krivd in nekrivd
  6.      nekromantíja  -e ž () v okultizmu napovedovanje človekove usode iz oblik, potez mrtvega bitja, zlasti človeka: ukvarjati se z nekromantijo
  7.      nèkrónan  -a -o prid. (-ọ̑) ki ni bil kronan: kronani in nekronani vladarekspr. biti nekronani kralj pariške opere najboljši, najpomembnejši pevec, dirigent
  8.      nekrópola  -e ž (ọ̑) arheol. grobišče: najti, odkriti nekropolo; rimska, slovanska nekropola / zgodovinski prikaz nekropole
  9.      nèkŕščen  -a -o prid. (-ŕ) ki ni krščen: nekrščen otrok / umrl je nekrščen ∙ ekspr. točiti nekrščeno vino (naravno) vino, ki mu ni dodana voda
  10.      nékšen  -šna -o zaim. (ẹ̄) nar. nekak, nekakšen: nekšno divje veselje ga je obšlo
  11.      nèkultúra  -e ž (-) nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od kulture: stanovanje je ogledalo človekove kulture ali nekulture / srčna nekultura / govorna, jezikovna nekultura
  12.      nèkuránten  -tna -o prid. (-) knjiž. ki se ne prodaja lahko, dobro, neidoč: nekurantno blago / nekurantne zaloge ♦ ekon. nekurantni denar denar, ki se v določeni državi ne uporablja več kot plačilno sredstvo
  13.      nèkúrjen  -a -o prid. (-ú) pog. ki ni ogrevan: nekurjen prostor; garaža je nekurjena
  14.      nèlép  -a -o prid. (-ẹ̑ -ẹ́) 1. ki ni lep: nelep, vendar prijeten človek; nelep obraz; nelepa zunanjost / to so pravzaprav nelepi, pusti kraji / dajati nelep zgled 2. ekspr. brezobziren, nepošten: nelepa konkurenca, kritika / tudi on je bil udeležen v tisti nelepi aferi // evfem. grd, slab: ukvarjal se je z nelepimi mislimi; nelepa zgodba nèlepó 1. prislov od nelep: nelepo govoriti o njem; nelepo se vesti 2. evfem., v povedni rabi izraža neprimernost česa: nelepo je, da mu ne pomagaš; nelepo je bilo, da ji nisi povedal
  15.      nèlépost  -i ž (-ẹ́) lastnost, značilnost nelepega: nelepost njenega obraza / ekspr. nelepost take kritike / knjiž. Vsi njih grehi, neleposti in celo grozote se rode iz slabosti (J. Vidmar)
  16.      nèlikvíden  -dna -o prid. (-) ki ni likviden: nelikvidni kupci; nelikviden denarni zavod ♦ ekon. nelikvidni del premoženja del premoženja, ki ni unovčljiv
  17.      nèlikvídnost  -i ž (-) kar je nasprotno, drugačno od likvidnosti: nelikvidnost gospodarskih organizacij; posledica nelikvidnosti / nelikvidnost v gospodarstvu
  18.      nèljubézen  -zni ž (-ẹ̑) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od ljubezni: njuno vedenje je razkrivalo neljubezen; naj je bila to ljubezen ali neljubezen - minilo je / njena neljubezen ga je žalostila / s tem je dokazal svojo mlačnost in neljubezen do domovine pomanjkanje ljubezni
  19.      nèločljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neločljivega: zagovarjati neločljivost zakona / ekspr. njuna neločljivost sošolcem ni bila po volji
  20.      nèlógičnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nelogičnega: taka sklepanja izražajo nelogičnost mišljenja / opozarjali so na nelogičnost predloga / v njegovih izjavah je bilo tudi več očitnih nelogičnosti
  21.      nèlojálnost  -i ž (-) kar je nasprotno, drugačno od lojalnosti: očitati komu nelojalnost
  22.      ném  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́) 1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi: nem človek; je gluh in nem / ekspr. še nemi črv zna izraziti bolečino // ekspr. ki molči, ne govori: nemi, a ne brezčutni gledalci; nem ga je poslušal; nema in bleda je hodila po hiši; spraševali so ga, a ostal je nem kot riba / nem se je bojeval z usodo; pren. nemi čas; nemi grobovi // knjiž., ekspr. ki se ne oglaša: ptice v vejah so še neme / nemi gozdovi; reka se vije nema / nema tema / pesn. nemi molk popoln 2. ki ni izražen z besedami: razumel je nemi odgovor; odgovoriti na nemi pozdrav; opazovati nemo sporazumevanje // ki ga ne spremlja govorjenje, besedilo: izraziti čustva z nemo igro; nemo srečanje / nemi film film brez dialogov, glasbe in šumov; junaki nemega filma 3. ekspr. ki se ne izraža glasno: v nemem obupu je vila roke; nema bolečina, groza, žalost // neslišen, tih: nem smeh ● nema abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna abeceda; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodelovaladm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; ekon. nema zamenjava blaga pri primitivnih ljudstvih zamenjava, pri kateri ljudje ne pridejo v neposreden stik; geogr. nema karta karta brez napisov; lingv. nema črka črka, ki se ne izgovarja; lov. nemi pes pes, ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; muz. nema klaviatura priprava za urjenje v igranju na klavir; num. nemi novec novec brez napisa; zool. nemi labod labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor némo prisl.: nemo je gledala za njim; nemo je opravljal vsak svoje delo; nemo uživati razgled
  23.      nèmagnéten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki ni magneten: nemagnetne kovine, snovi; iz nemagnetnega železa narediti magnet
  24.      nematód  -a m (ọ̑) nav. mn., zool. nečlenarji valjastega telesa, Nematodes: vrste nematodov
  25.      nemčeváti  -újem nedov.) vpletati v svoj jezik besede ali značilnosti nemškega jezika: po vrnitvi iz Nemčije rad nemčuje // ekspr. govoriti nemško: nikar ne nemčuj, povej po naše

   20.726 20.751 20.776 20.801 20.826 20.851 20.876 20.901 20.926 20.951  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA