Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (19.739-19.763)


  1.      načemériti  -im tudi načmériti -im [prva oblika čǝm in čem] dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti kaj čemerno: načemeriti obraz načemériti se tudi načmériti se postati čemeren: ob tej novici se je načemerila ♪
  2.      načéti  -čnèm dov., načél; nam. načét in načèt (ẹ́ ȅ) 1. odvzeti del od celote: načeti hlebec sira, jabolko / načeti prihranke 2. povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano: dleto je načela rja; voda in mraz sta načela zid; pren., ekspr. starost ga je že načela 3. z oslabljenim pomenom izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: načel je pogovor s sopotnikom; načeti vprašanje razorožitve načét -a -o: načet hlebec; nadaljevati načeti pogovor; moralno načet človek; od gnilobe načeti zobje ♪
  3.      načíčkanost  -i ž (ȋ) slabš. lastnost, značilnost načičkanega: baročna načičkanost palače; gladka obleka brez vsake načičkanosti / pretirana načičkanost deklet mu ni ugajala ♪
  4.      načíčkati  -am dov. (ȋ) slabš. olepšati, nalepotičiti: deklico so preveč načičkale; ženske so se načičkale kot za praznik / za ples se je naličkala in načičkala / načičkati dvorano z rožami okrasiti načíčkan -a -o: neokusno načičkana ženska; baročno načičkano stanovanje ∙ ekspr. ima načičkane kodre drobno, gosto navite ♪
  5.      načín  -a m (ȋ) 1. navadno s prilastkom kar opredeljuje, označuje delanje, ravnanje, mišljenje glede na potek, uresničevanje: to je najboljši način za rešitev tega problema; ima poseben način govorjenja, pisanja; izbrati primeren način za kaj; izpopolniti način dela, raziskovanja, zdravljenja; prizadeval si je najti način, da bi ga pregovoril; igralci so nasprotnemu moštvu vsilili svoj način igre / od načina sedenja je odvisen pravilen razvoj hrbtenice; hoja je eden od načinov gibanja / analitični, znanstveni način mišljenja; uvajati industrijski način gradnje; kapitalistični način proizvodnje; ročni, strojni način izdelave / evropski, ameriški, nomadski način življenja / knjiž. oboje je pomembno, vsebina in način oblika / publ. slikati v realističnem načinu slogu / z oslabljenim pomenom: raziskovati način delitve celic; spoznal ga je po načinu govorjenja / v prislovni rabi: pripraviti jed na drug, drugačen način; delati kaj na enak način kot drugi; bomo že uredili na kak način kako; zaslužiti na lahek način; dogodek je opisoval na miren, stvaren način; bojevali so se na partizanski način po partizansko; zadevo lahko rešimo na več načinov 2. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na noben način poudarja a) zanikano trditev, ugotovitev: na noben način ni slab človek; na noben način noče iti z nami; na noben način ne morem razumeti, zakaj sta se razšla / tega ti ne dovolim, na noben način ne b) prepričanost o čem: ne vem, koliko hoče za hišo, toda na noben način ne malo / ne more biti doma, na noben način ne, saj sem ga pravkar srečal v mestu // v zvezi na vsak način poudarja a) zahtevo, željo: na vsak način hočejo, da grem z njimi / delo je treba končati do roka, na vsak način b) prepričanost o čem: na vsak način je nekaj narobe, ko tako tekajo in kričijo; tega denarja je parcela na vsak način vredna ● pog., ekspr. to ni (noben) način tako se ne dela, ne ravna; ekspr. to je edini način, da se rešimo samo tako se lahko rešimo; ekspr. na svoj način ima prav če gleda na stvar s svojega stališča, glede na svoje razmere; ekspr. na ta način ne bo nikoli končal študija če bo tako malo študiral; ekspr. na vse (mogoče in nemogoče) načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo ◊ gastr. špageti na milanski način špageti z milansko omako; lingv. (glagolski) način slovnična kategorija za izražanje odnosa govorečega do glagolskega dejanja, stanja; trpni, tvorni način; prislovno določilo načina; muz. tonovski način razporeditev tonov v skladbi v intervalih, značilnih za določen tip lestvice; durov, molov tonovski način ♪
  6.      načŕt  -a m (ȓ) 1. kar vnaprej določa način, kraj, čas, da bi se kako dejanje uspešno izvedlo: načrt se je uresničil; držati se načrta; delati, imeti, narediti načrt; dokončen, neizvedljiv, podroben načrt; načrt za beg, potovanje; ima pripombe k načrtu / dolgoročni, kratkoročni gospodarski načrt; finančni načrt / delo poteka po načrtu; zmedel se je, ker to ni bilo v načrtu // kar vnaprej določa, koliko dela mora biti v določenem času opravljenega: doseči, izpolniti načrt; preseči proizvodni načrt za deset odstotkov / letni, tedenski načrt 2. nav. mn. kar kdo namerava, želi narediti, uresničiti: ima daljnosežne, velike načrte; ekspr. kuje nove načrte za prihodnost / ekspr. njegov življenjski načrt je, da postane zdravnik 3. osnutek, predlog: predložiti načrt v razpravo; načrt ustave, zakona / objavili so načrt njegovega nedokončanega romana / repertoarni načrt 4. grafični prikaz kakega objekta, področja: izdelati, izrisati, kopirati, risati načrt; načrt narisa, tlorisa; načrt za hišo, stroj / gradbeni, montažni načrt; načrt v merilu 1 : 200 / kupiti načrt mesta zemljevid ● kakšne načrte imate za nedeljo kako jo nameravate preživeti; ekspr. očetova smrt mu je prekrižala načrte povzročila, da jih ni mogel uresničiti; ekspr. še marsikaj ima v načrtu misli, namerava narediti; ekspr. s sinom je imel velike načrte upal, pričakoval je, da bo dosegel pomemben položaj, uspeh; ekspr. sami načrti so ga kar naprej dela načrte, uresniči jih pa ne; ekspr. to je človek brez načrtov nič ne misli na prihodnost ◊ arhit. glavni načrt navadno v večjem merilu, ki natančno podaja videz in ceno gradbenega objekta; idejni načrt navadno v manjšem merilu, ki približno podaja videz in ceno gradbenega objekta; situacijski načrt ki prikazuje položaj gradbenega objekta glede na druge objekte, meje parcele; geod. katastrski načrt načrt zemljišč na določenem območju z mejami, znaki za kulture in parcelnimi številkami; šol. učni načrt ki za učne predmete šol določene stopnje predpisuje, določa vsebino, obseg učne snovi; urb. urbanistični načrt ki splošno, okvirno določa zazidalne in proste površine večjega območja glede na njihovo prihodnjo ureditev, uporabo; zazidalni načrt ki podrobno določa zazidalne in proste površine manjšega območja glede na njihovo prihodnjo ureditev, uporabo ♪
  7.      načŕtati  -am dov. (ŕ r̄) 1. geom. s črtami narediti kaj, navadno po določenih podatkih: načrtati krog, trikotnik // knjiž. narisati: načrtati diagram, razpredelnico / načrtati drevesa, hišo 2. star. opisati, orisati: govornik je načrtal njeno življenjsko pot / člankar je načrtal politične razmere / načrtati si prizor svidenja predstavljati si, zamišljati si načŕtan -a -o: načrtan geometrijski lik; realistično načrtane razmere ♪
  8.      načŕten  -tna -o prid. (ȓ) ki poteka po načrtu: načrtna akcija, proizvodnja; načrtno zdravljenje; njegovo delovanje, opazovanje je načrtno / načrtno gospodarstvo / knjiž. v svojem ravnanju ni načrten dosleden načŕtno prisl.: načrtno se lotiti česa, ukvarjati se s čim; postopoma, toda načrtno naseljevati, pogozdovati / ekspr. načrtno mu ugovarjajo vztrajno, kar naprej ♪
  9.      načŕtnost  -i ž (ȓ) lastnost, značilnost načrtnega: načrtnost dela, pouka, proizvodnje / z načrtnostjo in vztrajnostjo se da marsikaj doseči / v njegovem govorjenju je slutila načrtnost določen cilj, namen ♪
  10.      načŕtoma  prisl. (ȓ) star. načrtno: načrtoma delati kaj / načrtoma ga preganjajo ♪
  11.      načrtoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor zasnuje, izdela načrt za kak objekt, področje: načrtovalci avtocest, mest; načrtovalec zgradbe projektant / načrtovalci in tehnični risarji / urbanistični načrtovalec // publ. kdor vnaprej razmišlja o čem in predlaga, določa ustrezne ukrepe: načrtovalec zunanje politike / načrtovalec proizvodnje / načrtovalec prihodnosti ♪
  12.      načrtovánje  -a s (ȃ) glagolnik od načrtovati: načrtovanje geometrijskih likov / načrtovanje industrijskih mest, objektov / načrtovanje potovanja mu je vzelo precej časa / ukvarjajo se z načrtovanjem proizvodnje, denarnega prometa / načrtovanje prihodnosti ◊ ekon. mrežno načrtovanje nauk o načrtovanju velikih del; med. načrtovanje rojstev vnaprejšnje določanje števila rojstev otrok; urb. urbanistično načrtovanje ♪
  13.      načrtováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. geom. s črtami delati kaj, navadno po določenih podatkih: načrtovati krog, trikotnik // knjiž. risati: načrtovati razpredelnico / načrtoval mu je hišo v pesek 2. snovati, izdelovati načrt za kak objekt, področje: urbanisti načrtujejo novo naselje / načrtovati nov tip vozila / načrtovati zelenice // publ. vnaprej razmišljati o čem in predlagati, določati ustrezne ukrepe: načrtovati izobraževanje, potovanje / načrtovati milijon dinarjev prometa; načrtovati povečanje proizvodnje / načrtovati prihodnost // publ. misliti, nameravati narediti: na tem mestu so prvotno načrtovali bolnico; s kakšnim predmetom je obtoženi načrtoval uboj / že dolgo načrtuje nakup novega stroja načrtován -a -o: načrtovani objekti; načrtovana proizvodnja ♦ soc. načrtovana nosečnost nosečnost, katere začetek se zavestno določa, izbira z uporabo kontracepcijskih sredstev ♪
  14.      nad  predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka nád- (ȃ) 1. za izražanje premikanja k zgornji strani česa, ne da bi nastal neposreden dotik, ali dosege takega položaja: nad naše kraje doteka hladen zrak; balon se je dvignil nad oblake; skloniti se nad otroka / obesek za nad vrata / zavihati rokave do nad komolca; pren. hotel se je vzdigniti nad druge; nesreča pride nadme 2. za izražanje premikanja, usmerjenosti s sovražnim namenom: iti z gorjačo nad koga; iti nad petelina; planiti nad sovražnika; elipt. ne upa se nadenj 3. za izražanje presežene mere: plačati je moral nad tri tisoč dinarjev; tehta nad sto kilogramov; gore, visoke nad dva tisoč metrov / star nad trideset let; čakati nad dve uri // ekspr. za izražanje visoke stopnje: ni ga hinavca nad njega II. z orodnikom 1. za izražanje položaja na zgornji strani česa, ne da bi obstajal neposreden dotik: letalo kroži nad mestom; sklanjati se nad načrti; nad Slovenijo je visok zračni pritisk // za izražanje višjega položaja v bližini česa: obrvni lok nad očmi; noga nad kolenom / voda nad jezom; tik nad studencem / Šentvid nad Ljubljano; pren. stati visoko nad strankarskimi prepiri // za izražanje nadrejenosti: gospodovati, vladati nad kom; imeti predstojnike nad seboj; poveljstvo nad četo / zmaga nad fašizmom; pren. grad gospoduje nad dolino 2. za izražanje presežene mere: proizvodnja je nad republiškim povprečjem; prodaja se nad resnično vrednostjo // ekspr. za izražanje visoke stopnje: skopuh nad skopuhi 3. za izražanje področja (duševne) dejavnosti: zmotiti se nad prijateljem; maščevati se nad sovražnikom; zamisliti se nad vsebino romana; pregled nad položajem / rohneti, vpiti nad kom 4. za izražanje vzroka za čustveno stanje: jokati, vzdihovati nad kom; uživati nad nesrečo bližnjega; zgražati se nad nedostojnim početjem; veselje nad dogodkom; razočaranje nad kom ● ekspr. pameten nad svoja leta bolj, kakor bi se pričakovalo glede na njegovo starost; pog. zmerom je nad menoj me nadleguje s svojimi predlogi, zahtevami; pog. vsak ima kaj nad seboj skrbi, težave, slabo vest zaradi česa; ekspr. čast domovine mu je nad vse bolj pomembna kot vse drugo; prim. nadvse ♪
  15.      nad...  ali nàd... predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje a) lege, položaja, premikanja nad čim: nadcesten, nadgroben, nadletavati, nadmorski, nadpalubje, nadvoz, nadzidek, nadzidati b) preseganja glede na družbeni, službeni položaj: nadlogar, nadmoč, nadoblast, nadporočnik, nadškof, nadvojvoda, nadvlada; nadvladovati, nadzirati c) preseganja navadne, običajne mere: nadplanski, nadpolovičen, nadpritisk, nadprodukcija, nadštevilen, nadzvočen č) kvalitativnega preseganja: nadčloveški, nadizkustven, nadljudje, nadnaraven, nadrazumski, nadrealizem, nadstrankarski, nadstvarnost ♪
  16.      náda  -e ž (ȃ) knjiž. upanje, pričakovanje: nada se mu je izpolnila, uresničila; gojiti, imeti, vzbujati nade; star. staviti nade v koga; ekspr. goljufive, prazne nade; velike nade / ekspr. ali je še kaj nade na zmago / to je rekel v nadi, da ga bodo pohvalili; živi v nadi, da bo obogatel ∙ ekspr. mladina je naša nada veliko pričakujemo, si obetamo od nje; ekspr. zdravnik je naša zadnja nada če on ne bo pomagal, ni več pomoči; star. ni si bil v nadi, da se bo tako slabo končalo ni pričakoval ♪
  17.      nadahníti  in nadáhniti -em dov. (ȋ á) 1. dati čemu rahel barvni odtenek: rdečica je nadahnila njegovo lice / nebo se škrlatno nadahne 2. knjiž. rahlo zvočno ali čustveno obarvati: besede je nadahnil s škodoželjnostjo / od časa do časa nadahne njen obraz posebna milina 3. povzročiti, vzbuditi v kom kaj; navdahniti: uspeh ga je nadahnil z optimizmom / nadahnila mu je poguma dala nadáhnjen -a -o 1. deležnik od nadahniti: rožnato nadahnjen cvet; z rdečico nadahnjen obraz; s posmehom nadahnjene besede 2. knjiž. navdahnjen: nadahnjen z upanjem ♪
  18.      nadájati  -am nedov. (ā) nar. vzhodno dojiti: nadajati otroka ♪
  19.      nadálje  prisl. (ā) knjiž. 1. izraža nadaljevanje prejšnjega dogajanja; naprej: lahko bi še nadalje študiral / kaj sta se nadalje pogovarjala, ne vem potem, kasneje / za nadalje se dogovorite sami 2. v bodoče, v prihodnje: država bo nadalje kupovala samo lahko orožje 3. v vezniški rabi, pri naštevanju izraža obstajanje česa poleg že povedanega; dalje, potem: številno uradništvo, nadalje oblast v rokah posameznikov, vse to je oviralo razvoj / publ. nadalje so govorili še o kulturnih stikih razen tega ♪
  20.      nadaljevánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od nadaljevati: a) nadaljevanje dela bo možno čez pet mesecev; nadaljevanje gradnje bo zelo drago / publ. v nadaljevanju prvenstva so samo še enkrat izgubili tekmo b) odločili so se za nadaljevanje boja, postopka / kritizirati nadaljevanje starih metod c) stric mu je omogočil nadaljevanje šolanja / rokoko je nadaljevanje baroka č) napovedujejo nadaljevanje lepega vremena / ugotoviti nadaljevanje gozda proti severu 2. del teksta po določenem delu iste celote, ki je objavljan v časopisu, reviji od določene številke dalje: nadaljevanje se konča na najbolj napetem mestu; brati nadaljevanje; drugo, tretje nadaljevanje / izhajati, objavljati v nadaljevanjih; film v petih nadaljevanjih / roman v nadaljevanjih / kot pojasnilo, opozorilo na koncu objavljenega dela teksta: nadaljevanje sledi; nadaljevanje v prihodnji številki // del govorjenega, pisanega teksta po določenem delu iste celote sploh: napisati, poslušati nadaljevanje; iz nadaljevanja je razvidno, da so se odločili pravilno; publ. v nadaljevanju je govornik analiziral novi položaj / nadaljevanje s prve, prejšnje strani ♪
  21.      nadaljevánka  -e ž (á) televizijski film ali televizijska igra v nadaljevanjih: gledati, snemati nadaljevanko / televizijska nadaljevanka / publ. nadaljevanka v dnevniku literarno delo v nadaljevanjih ♪
  22.      nadaljevátelj  -a m (ȃ) star. nadaljevalec: on ni začetnik, ampak nadaljevatelj / nadaljevatelj tradicije ♪
  23.      nadaljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. navadno z glagolskim samostalnikom delati, da traja kaj dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju: delo je nadaljeval na drugem področju; pot, potovanje so nadaljevali drugi dan; zaradi okvare na avtomobilu so nadaljevali vožnjo z vlakom / začel je dobro, vendar je slabo nadaljeval in igro izgubil / po njegovi smrti je obrt nadaljeval sin; ne ve se, ali bo avtor roman še nadaljeval; danes bodo nadaljevali temo prejšnjega predavanja / publ.: nadaljevati z napori za ureditev razmer; uspešno, vztrajno nadaljevati z raziskovanjem / elipt. po premolku je nadaljeval: Jutri bodo odšli ∙ če boš tako nadaljeval, boš kmalu obubožal delal, živel, zapravljal // delati, da traja kaj dalje kljub težavam, nasprotovanju: boj, delo so le nadaljevali; napad so nadaljevali in celo stopnjevali / nadaljevati polet kljub okvari; čeprav so ljudje jezno mrmrali, je nadaljeval pripovedovanje / publ. kljub težavam je nadaljeval s poskusi / nadaljevati s starimi metodami // delati, da traja kaj dalje na drugačni, novi stopnji: po maturi se je odločil, da bo nadaljeval šolanje; nadaljevati študij na filozofski fakulteti / ta smer nadaljuje romantiko; nadaljevati tradicijo velikih stilistov 2. nav. ekspr., v zvezi s s, z izraža, da kaj sledi čemu: začeli so s šalami, nadaljevali s prepirom in končali s pretepom nadaljeváti se 1. biti, obstajati dalje a) glede na čas: sezona se nadaljuje; lepo vreme se nadaljuje / normalizacija, propadanje se nadaljuje ∙ ekspr. starši se nadaljujejo v otrocih otroci imajo lastnosti svojih staršev b) glede na prostor: močvirje se nadaljuje proti severu / hiša se nadaljuje v prizidek 2. biti objavljan v časopisu, reviji po delih od določene številke dalje: podlistek, roman se nadaljuje / nadaljevati se v več številkah (časopisa, revije) / članek se nadaljuje na zadnji strani / kot pojasnilo, opozorilo na koncu objavljenega dela teksta se bo nadaljevalo nadaljeváje star.: nadaljevaje svojo pot, je užival razgled; pogledal jo je, prijazno nadaljevaje: Da, našli smo primeren kraj nadaljujóč -a -e: nadaljujoč pogovor, so vstopili v dvorano ♪
  24.      nadáljnji  -a -e prid. (ȃ) 1. ki traja dalje, navadno po začasnem, vmesnem prenehanju: odločiti se za nadaljnji boj; nadaljnja vožnja bo, upamo, udobnejša / njegova nadaljnja usoda je neznana / omejiti nadaljnje naraščanje cen // ki traja dalje na drugačni, novi stopnji: odločiti se za nadaljnji študij; na nadaljnji stopnji se bodo naučili tudi to / uvrstiti se v nadaljnje tekmovanje / publ. za vsa nadaljnja, podrobnejša pojasnila se obrnite nanj 2. navadno v zvezi z vsak, vsi naslednji, sledeči: z vsakim nadaljnjim dogodkom se napetost stopnjuje; prvi obrok je tisoč dinarjev, vsi nadaljnji pa sto; nadaljnja poglavja so zanimivejša; sam.: vse nadaljnje je nebistveno; pog. taka dejanja brez nadaljnjega obsojamo ne da bi pomišljali, zahtevali novih dokazov; pog. to je brez nadaljnjega pravilno zanesljivo, nedvomno; publ. cesta bo do nadaljnjega zaprta dokler ne bo odlok preklican; publ. v nadaljnjem bomo uporabljali samo kratico v svojem tekstu, govoru od tu dalje ♪
  25.      nadánji  -a -e prid. (ā) zastar. ki je, živi na dnu: nadanje ribe / nadanja voda talna voda ♪

   19.614 19.639 19.664 19.689 19.714 19.739 19.764 19.789 19.814 19.839  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA