Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (19.589-19.613)


  1.      mučeník  -a m (í) 1. ekspr. kdor dosti trpi, težko živi: dela se mučenika, pa mu ni nič hudega; je pravi mučenik pri taki ženi / mislil je, da je mučenik za narodno stvar 2. zastar. kdor je pretrpel mučeniško smrt; mučenec: trpljenje mučenikov ∙ star. vreme na dan štiridesetih mučenikov v krščanskem okolju 10. marca ♪
  2.      mučeníški  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na mučence ali mučenike: imeti mučeniški izraz / mučeniška ljubezen / mučeniška smrt vdano sprejeta nasilna smrt zaradi vere ali verskih, nravnih načel / vznes. prejeti mučeniško krono, palmo biti zveličan zaradi mučeniške smrti ♪
  3.      mučeníštvo  -a s (ȋ) 1. rel. značilnost mučenca: priznano mu je bilo mučeništvo / razglasili so ga za svetnika zaradi mučeništva mučeniške smrti 2. ekspr. (dolgotrajno) veliko trpljenje, težko življenje: mučeništvo slovenskega naroda med vojno; sosedom je bilo znano mučeništvo njegove žene ♪
  4.      mučítelj  -a m (ȋ) kdor muči: prenašati udarce mučiteljev / mučitelj živali / ekspr. mučitelj in tiran ♪
  5.      múčiti  -im nedov. (ú ȗ) 1. namenoma povzročati telesne bolečine: pri zasliševanju so ljudi tudi mučili; mučiti ujetnike; mučiti živali; mučili so ga, da bi kaj priznal / mučiti koga do smrti 2. nav. ekspr. povzročati, da mora kdo prestajati velik napor, velike neprijetnosti: ni je dal študirat, kaj bi jo mučil; mučil in teptal je ljudstvo; glej, kako mučiš psa, ko ga imaš na verigi / kaj bi mučil avtomobil po teh hribih; ne bom (si) mučil oči v temi / mučil jih je z dolgoveznim govorjenjem; ne bi vas rad mučil s številkami 3. povzročati duševno ali telesno neugodje, trpljenje: mučil ga je z molkom, namigovanjem / negotovost ga muči; mučilo ga je, da so ga odstavili // nav. 3. os., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: muči ga zahrbtna bolezen ima zahrbtno bolezen; mučijo ga dvomi; začela ga je mučiti radovednost, kaj se je zgodilo postal je radoveden; žeja ga muči zelo je žejen ● ekspr. ves večer je mučil harmoniko (slabo) igral nanjo múčiti se 1. imeti telesne ali duševne bolečine: videl je, da se bolnik muči; mučil se je tako zelo, da ga ni mogla gledati; ranjeno žival so ubili, da se ne bi mučila // zelo neudobno, nelagodno se počutiti: otrok se muči v takih čevljih; divje živali se mučijo v kletkah 2. čutiti velik napor: poglej, kako se ti mučiš, jaz pa zlahka dvignem; zelo se je mučila, ko je vlekla voz // ekspr., s širokim pomenskim obsegom z naporom opravljati opravilo, delo, kot ga določa sobesedilo: muči se z nemščino, pa ji ne gre; sama se muči z otroki in gospodinjstvom; pren. ladja se muči skozi valove // knjiž. truditi se, prizadevati si: vojaki so se mučili, da bi premaknili voz; zelo se je mučil, da bi jih pridobil múčen -a -o: usoda mučenega naroda; bili so mučeni in pobiti ♪
  6.      múden  -dna -o prid. (ú ū) zastar. zamuden: mudno delo / mudne obresti / mudni ste s tem delom v zamudi, nepravočasni ♪
  7.      mudíti  -ím nedov., mujèn tudi mudèn (ȋ í) 1. s svojo prisotnostjo, početjem ovirati koga pri njegovem delu: pride na obisk in nas mudi; kaj ga mudiš s temi zadevami; ne bom vas mudil, samo nekaj bi vas prosil; moram iti, ker vas že mudim / star. mislite, da ga je to kaj mudilo, takoj je naredil zamudilo 2. nepreh., star. biti (pre)pozen, imeti zamudo: še pol ure je časa, menda ne bomo mudili; pogledal je na uro, gostje so že nekoliko mudili / hitela je, da ne bi mudila zamudila; čeprav je stanoval pred šolo, je zmeraj mudil zamujal mudíti se 1. s smiselnim osebkom v dajalniku imeti na razpolago malo časa, da se kam pride ali kaj opravi: šla sva peš, ker se nama ni mudilo; mudi se jim s pripravami; na vlak, v službo se mu že zelo mudi / ekspr. počakajte malo, kam se vam pa tako mudi; brezoseb. kar počasi delajte, saj se nič ne mudi // z nedoločnikom izraža potrebo, nujnost, da se takoj kam gre, kaj opravi: jaz lahko čakam, meni se ne mudi ženiti; nič preveč se mu ne mudi vrniti dolg; elipt.: otrokom se zelo mudi iz razreda; mudi se mi domov; zmeraj se mu kam mudi / kot vljudnostna fraza posedite no malo, saj se vam nikamor ne mudi 2. v zvezi s s, z porabljati čas za kaj, kar je ovira pri določenem delu: matere so se mudile z otroki, namesto da bi kuhale; imam dosti dela, ne utegnem se muditi z vami 3. s prislovnim določilom izraža daljšo navzočnost koga na določenem mestu: na povratku se je nekaj časa mudil v naših krajih / zdravnik se je dolgo mudil pri bolniku / publ., z oslabljenim pomenom, zlasti z glagolskim samostalnikom: srečanja se bo udeležilo več rojakov, ki se mudijo na obisku v domovini so; skupina tujih strokovnjakov se že dalj časa mudi na študijskem potovanju po Jugoslaviji je ● pog. ta stvar se ne mudi stvari ni treba takoj, hitro opraviti; z matematično nalogo sem se dolgo mudil, čeprav ni videti težka dolgo sem jo delal; evfem. mudi se mi nastran opraviti moram malo, veliko potrebo; star. napravi se na pot brez slovesa, nič se ne múdi obotavljaj; ekspr. njemu se pri delu nikamor ne mudi dela počasi mudèč -éča -e: šla sta po dvorani, mudeč se zdaj pred eno sliko, zdaj pred drugo; na paši se mudeče čebele ♪
  8.      mudljívec  -vca m (ȋ) redko počasnež, obotavljavec: opisati lik vojaka mudljivca / zastar. naložiti globo mudljivcu zamudniku ♪
  9.      muezín  -a m (ȋ) v muslimanskem okolju kdor kliče, poziva k molitvi: z minareta se je oglasil muezin; klici muezinov ♪
  10.      muflón  -a m (ọ̑) zool. divja ovca z navzdol zavitimi rogovi, ki živi zlasti na Sardiniji in Korziki, Ovis musimon: naseliti muflone / evropski muflon ♪
  11.      múfti  -ja m (ȗ) v muslimanskem okolju najvišji duhovnik in versko-pravni izvedenec na določenem ozemlju: šel je k muftiju po nasvet / veliki mufti v Jeruzalemu verski poglavar ♪
  12.      múha  -e ž (ú) 1. žuželka s kratkimi nogami, tipalkami in kožnatimi krili: muhe brenčijo, lazijo po odpadkih; muha piči, sesa, srka hrano, ugrizne; odganjati muho z roko; otepati muhe konju; črne, nadležne, ekspr. sitne muhe; ekspr. vse črno muh; roji muh; sredstvo proti muham; ekspr. bila je taka tišina, da bi slišal muho leteti zelo velika; množijo se kot muhe zelo, hitro; motal se je okrog mize kot pijana muha nenačrtno, mlahavo; ljudje umirajo kot muhe v zelo velikem številu, trumoma; pijan, siten kot muha zelo, hudo / kot psovka ne kriči, muha pijana / ekspr. podrepna muha ki nadleguje živino; muha cece žuželka, ki prenaša povzročitelja spalne bolezni // nar. gorenjsko čebela: peljati muhe na pašo 2. ostanek cveta na sadežu pri pečkatem sadju: odgrizniti, odrezati muho; muha in pecelj 3. pripomoček za namerjanje na prednjem delu cevi strelnega orožja: pregledati muho; podolgovata muha; muha in merek / muha na puški 4. nav. ekspr. kar vsebuje, izraža pretirano zahtevnost ali samovoljnost, trmo: samo njena muha je, da ne gre; bojijo se njegovih muh; gospoda ima muhe; izpolni mu vsako muho; težko prenaša otrokove muhe; ne ozira se na ženske muhe / že zdavnaj so ga minile vse muhe ljubezenske misli, razposajenosti; fant ima že svoje muhe fantovske misli; svoje načrte; v šoli ne smeš imeti drugih muh misli, načrtov; prepoditi komu muhe iz glave neprimerne, nezaželene misli, načrte, zahteve 5. ekspr., v povedno-prislovni rabi, v zvezi od muh izraža majhno stopnjo določene pozitivne lastnosti: to velja, vse drugo je od muh; fant ni, redko je od muh, pleza kot podlasica je spreten, iznajdljiv; njegov predlog ni od muh je pomemben, dober / cena avtomobila ni od muh je visoka; polet nad pragozdom ni od muh je težek; udarec ni bil od muh je bil močen ● ekspr. on je muha proti tebi zelo nepomemben; zelo slaboten, šibek; ekspr. zapustil je delo, kadar ga je pičila, prijela kaka muha kadar se mu je zahotelo; kadar ni bil zadovoljen; slabš. kmalu bo tam, kjer ni muh bo umrl; ekspr. ubiti, zadeti dve muhi na en mah z enim dejanjem hkrati opraviti dve stvari; pog. delati iz muhe slona močno pretiravati; na muho žarg. ni ga mogel dobiti na muho ni mogel pomeriti, streljati nanj; žarg. zajec je prišel na muho v položaj, ko je bilo mogoče pomeriti nanj; ekspr. vzeti koga na muho imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; žarg., lov. to žival moramo čimprej vzeti na muho odstreliti; ekspr. modna muha nenavadna, pozornost vzbujajoča modna novost; pog., slabš. podrepna muha zelo vsiljiv, nadležen človek; španska muha nekdaj spolno dražilo iz posušene španske muhe; ekspr. on je poln muh, vseh muh poln je zelo zvit, prebrisan; na to gredo ljudje kot muhe na med to jih privlači, to je zanje zanimivo; vrti se kot muha v močniku brezuspešno si prizadeva priti iz zapletenega, neugodnega položaja; nesmotrno se giblje, bega; preg. v sili še hudič muhe žre v sili se je treba zadovoljiti s tistim, kar je mogoče dobiti ◊ friz. muha urejen šop dlak pod spodnjo ustnico; rib. umetna muha vaba za lovljenje rib, ki predstavlja določeno žuželko; zool. čebelna muha zelo majhna brezkrila žuželka, ki živi na čebeli, Braula coeca; češnjeva muha žuželka, ki povzroča črvivost češenj, Rhagoletis cerasi; domača muha s črepalom, živeča v človeških bivališčih, Musca domestica; hlevska muha ki živi v hlevu, pri živini, Stomoxys calcitrans; konjska muha s šilastim sesalom, ki pika, Hippobosca equina; mesarska muha velika muha, ki leže jajčeca v meso, Sarcophaga carnaria; španska muha zlato zelen hrošč, ki v nevarnosti izloča tekočino, povzročujočo vnetje kože, Lytta vesicatoria ♪
  13.      muhálnik  -a [u̯n tudi ln] m (ȃ) priprava za odganjanje, pobijanje muh: imeti vejo za muhalnik; udariti, zamahniti z muhalnikom / redko stresti muhe iz muhalnika iz muholovca ♪
  14.      múhast  -a -o prid. (ú) 1. ki spreminja svoje odločitve, odnos glede na trenutno razpoloženje: zelo je muhast in jezav; muhasta ženska; muhast kot aprilsko vreme; pren. muhasta usoda // ki ima pretirane, samovoljne zahteve, želje: streči muhasti gospodi / ekspr.: muhasta moda nenavadna, spremenljiva; muhasta zima 2. neubogljiv, samovoljen: muhast osel; vojaški konji so muhasti / ekspr. muhast motor 3. ekspr. poln nepričakovanih sprememb: muhaste tržne razmere; muhasto vreme / muhast april 4. zastar. hudomušen, šaljiv: prijazno muhast obraz Pavlihe múhasto prisl.: muhasto deliti dobro in zlo; muhasto spremenljiv ♪
  15.      múhati  -am nedov. (ū ȗ) redko odganjati komu muhe: muhajo ga in pahljajo múhati se nar. 1. obotavljati se, obirati se: vola sta se muhala in ustavljala 2. ukvarjati se, pečati se: pošljite jih proč, kaj bi se muhali z njimi 3. v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, prilizovati se: kaj se pa danes tako muha okrog nje ♪
  16.      múhič  -a m (ȗ) nar. muhvič: muhič in loboda ♪
  17.      muhováti se  -újem se nedov. (á ȗ) nar. obotavljati se, obirati se: Naprej! Udari črno, kaj bi se muhovala (J. Jalen) ♪
  18.      múhovček  -čka m (ú) nar. majhna ptica selivka s sivim ali črnim hrbtom in belim trebuhom; muhar: odselitev muhovčkov ♪
  19.      múhovnik  -a m (ú) 1. redko muhalnik: sedel je za mizo in udarjal z muhovnikom 2. nar. socvetje moških cvetov na vrhu stebla koruze; lat: koruza že dela muhovnike ◊ bot. rastlina z dvema nasprotnima jajčastima ali srčastima listoma in zelenkastimi cveti v grozdastem socvetju, Listera ♪
  20.      múhvič  -a m (ȗ) bot. trava, pri kateri so nekatere vejice lata spremenjene v nazobčane ščetine, Setaria: pleti muhvič in osat / laški muhvič kulturna ali divja trava z debelim klasom, Setaria italica ♪
  21.      múja  -e ž (ū) raba peša trud, prizadevanje: cigareto si je prižgal po dolgi muji; prostor se da preurediti z malo muje ∙ nar. to ni za mujo popravljati ni vredno, se ne izplača; preg. brez muje se še čevelj ne obuje brez truda, prizadevanja ni pričakovati uspeha ♪
  22.      mújati se  -am se nedov. (ȗ) raba peša truditi se, prizadevati si: zelo se muja, da bi pravočasno naredila / muja se in gara, kolikor more ♪
  23.      múka  -e ž (ú) 1. nav. mn., raba peša trpljenje, bolečina: lajšati muke ranjencem; zvijati se od muk; duševne muke; ekspr. prestajati nečloveške, peklenske muke / vsak korak mu je v muko mu povzroča bolečino; umirali so v mukah / trpeti muke // kar povzroča trpljenje, bolečino: vsak korak je bil zanj muka; vse muke, ki so mu jih pripravili, ga niso zlomile; pogumno pretrpeti muke / redko izpraševali so ga med mukami med mučenjem ∙ star. dati koga na muke mučiti ga; knjiž. grozote vojne je upodobil v muki poginjajočega konja v izrazu, položaju, ki kaže trpljenje, bolečine; knjiž., ekspr. trpeti Tantalove muke zaman želeti dobiti, doseči to, kar je na dosegu 2. nav. ekspr. neprijetnost, težava, trud: od posestva niso imeli koristi, pač pa samo muko / rad bi se rešil te muke, da bi se moral z njim pogajati / napraviti kaj brez muke z lahkoto, lahko; dihati, vleči z muko s težavo, težko / v povedno-prislovni rabi: muka je brisati prah z vseh teh okraskov; muka je poslušati glasbo v tej žalostni hiši; elipt. prenašati jo ves dan, prava muka ♪
  24.      múkati  -am nedov. (ū) oglašati se z glasom mu: živina muka v hlevu; zateglo mukati / krava muka za teletom mukajóč -a -e: mukajoč kliče gospodarja; mukajoče krave ♪
  25.      múkepóln  -a -o [u̯n] prid. (ú-ọ̑ ú-ọ́) star. poln trpljenja, težaven, mučen: mukepolno življenje / mukepolno delo / mukepolna negotovost ♪

   19.464 19.489 19.514 19.539 19.564 19.589 19.614 19.639 19.664 19.689  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA