Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (19.176-19.200)


  1.      mnogopomémben  -bna -o prid. (ẹ̄) knjiž. zelo pomenljiv: mnogopomemben nasmešek, pogled / redko čarovnik je govoril skrivnostne mnogopomembne besede zelo pomembne mnogopomémbno prisl.: mnogopomembno zavzdihniti ♪
  2.      mnogostránski  -a -o prid. (á) 1. publ. mnogovrsten, raznovrsten: mnogostransko kmečko delo; opisal je mnogostransko delovanje zaslužnega jubilanta / mnogostranska državna intervencija v gospodarstvu 2. ki se ukvarja z mnogo stvarmi: mnogostranski človek 3. redko večstranski: mnogostranska pogodba mnogostránsko prisl.: mnogostransko osvetliti kaj ♪
  3.      mnogoščetínec  -nca m (ȋ) nav. mn., zool. mnogočlenarji z več ščetinami na vsakem obročku, Polychaeta ♪
  4.      mnogoštevílnost  -i ž (ȋ) knjiž. številnost: mnogoštevilnost naroda / spraviti mnogoštevilnost opazovanih stvari v enoten sistem množico ♪
  5.      mnogotér  -a -o prid. (ẹ̑) star. 1. mnogovrsten, raznovrsten: zdravilo za mnogotere bolezni; mnogotere oblike ljubezni 2. marsikateri: mnogotera nevihta je šla mimo; tu sem izvedel za mnogotero skrivnost ♪
  6.      mnogotéren  -rna -o prid. (ẹ̑) star. mnogovrsten, raznovrsten: individualne razlike so mnogoterne / mnogoterna drobnarija ♪
  7.      mnogotérnost  -i ž (ẹ̑) star. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoternost literarnih smeri ♪
  8.      mnogotérost  -i ž (ẹ̑) star. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogoterost čustev ♪
  9.      mnogoznáčen  -čna -o prid. (ȃ) publ. mnogopomenski, večpomenski: mnogoznačen izraz / slikar rad izbira mnogoznačne motive vsebinsko bogate ♪
  10.      mnóštvo  -a s (ọ̑) knjiž. razmeroma veliko število: mnoštvo ljudi; ukvarjal se je z mnoštvom problemov; slišal sem mnoštvo novih besed / mnoštvo hrane velika količina / to se je pojavilo v velikem mnoštvu v veliki množini // množica, ljudstvo: mnoštvo stoji nasproti veliki osebnosti ♪
  11.      mnóž  -í ž (ọ̑) zastar. množica, mnoštvo: posamezniki se dajo pridobiti, množ pa ne; stranka ima za seboj množ / imel je množ otrok ♪
  12.      mnóžen  -žna -o prid. (ọ̑) zastar. številen: zbrana je množna družba pisalcev ♪
  13.      mnóžestven  -a -o prid. (ọ̑) zastar. množičen: množestvene aretacije, usmrtitve / množestveni predmeti ♪
  14.      mnóžica  -e ž (ọ̑) 1. velika strnjena skupina ljudi: okrog ponesrečenca se je gnetla množica; množica je nenadoma vzvalovila; množice se je polastil strah; pomiriti razjarjeno množico; prebiti se skozi množico; ekspr. nepregledna, ogromna, stotisočglava množica; množica gledalcev; psihologija množice; šum, vpitje množice / množica ljudi 2. nav. mn. ljudje, ki predstavljajo največji del družbe, zlasti nižji sloji: množice so začele vse glasneje izražati politične zahteve; popeljati množice v boj; voditi množice; politično vodstvo se je ločilo od množic; delovne, ekspr. najširše ljudske množice; neosveščena, knjiž. brezimna množica; ideološki vpliv na množice; politično delo med množicami; povezanost političnega vodstva z množicami / kmečke, proletarske množice / anonimna množica velemest prebivalstvo 3. nav. ekspr., z rodilnikom razmeroma veliko število česa: v zraku je množica živih bitij; množica misli; pregledal je celo množico otrok; zaradi množice drugih obveznosti te nisem mogel obiskati; množica najraznovrstnejših rib / pomoriti je dal cele množice; pripravljeni so bili umirati v množicah 4. mat. skupina predmetov iz našega nazornega ali miselnega sveta, ki jo imamo za celoto: sestaviti množico / teorija množice / delna množica ki je del kake množice; diskretna množica množica točk, katerih medsebojne razdalje so večje od 0; ekvivalentna množica pri kateri ima vsak njen element ustrezen element v drugi množici; osnovna ali univerzalna množica ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale; moč množice število elementov množice ♪
  15.      mnóžičnost  -i ž (ọ̑) lastnost, značilost množičnega: množičnost zimskega športa / prizadevati si za množičnost gibanja, organizacije / žival je škodljiva zaradi svoje množičnosti številnosti ♪
  16.      množílen  -lna -o prid. (ȋ) ki se uporablja za množenje: množilni znak / večja števila so pogosto napisana v množilni obliki ♦ lingv. množilni števnik števnik, ki izraža, koliko ponovitev ima stvar ali koliko vrst je te stvari ♪
  17.      množína  -e ž (í) 1. kar opredeljuje kaj glede na število merskih enot ali enot sploh: meriti množino elektrike, svetlobe, toplote; množina denarja v obtoku; julijska množina padavin; množina mišičnih vlaken / publ., z oslabljenim pomenom velika množina hrane veliko hrane / mn., nav. ekspr. koruza je rasla v velikih množinah 2. knjiž., navadno z rodilnikom razmeroma veliko število česa: množina nabranih besed je onemogočala hitro ureditev; ulico je razsvetljevala množina luči; množina primerov je delala delo nepregledno / kvaliteto hrane je skušal nadomestiti z množino 3. zastar. množica: plesaje se vrti velika množina / množina ljudi 4. lingv. slovnično število, ki zaznamuje več kot dve, v nekaterih jezikih pa dve ali več stvari: slovenski jezik ima ednino, dvojino in množino / postaviti samostalnik v množino; prva oseba množine / majestetična množina prva oseba množine namesto prve osebe ednine v slavnostnih izjavah vladarjev in visokih dostojanstvenikov ∙ ekspr. kje so še drugi, ker si govoril v množini ker si govoril, kot da vas je več ♪
  18.      mnóžje  -a s (ọ̑) zastar. množica: gledal je prerivajoče se množje pred seboj / zbralo se je množje ljudi ♪
  19.      mobílija  -e ž (í) 1. star. pohištvo: sobo je opremil s staro mobilijo 2. knjiž. premičnina: prodal je vse imetje, mobilije in imobilije ♪
  20.      mobilizácija  -e ž (á) 1. glagolnik od mobilizirati: mobilizacija mlajših letnikov / mobilizacija motornih vozil / mobilizacija zdravstvenega osebja med epidemijo 2. prehod oboroženih sil in gospodarstva iz mirnodobnega stanja v vojno: opraviti, razglasiti mobilizacijo / vojna mobilizacija // publ. povzročitev aktivnosti ali povečanje aktivnosti česa; spodbuditev, pritegnitev: mobilizacija vseh naprednih sil v boju za mir; tisk opravlja pri ljudeh vlogo vzgoje, obveščanja in mobilizacije ◊ ekon. mobilizacija kapitala zbiranje kapitala za investicije; sprememba dolgoročno naloženega kapitala v kratkoročno naloženega; voj. delna, poskusna, splošna mobilizacija ♪
  21.      mobilizíranec  -nca m (ȋ) kdor je pritegnjen v vojaško službo: narodnoosvobodilna vojska se je krepila s prostovoljci in mobiliziranci ♪
  22.      mobilizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. napraviti, da je kdo v vojaški službi, vpoklicati: mobilizirati mlajše letnike; očeta so mu mobilizirali / mobilizirati fante v partizane / mobilizirati motorna vozila // napraviti, da kdo zaradi posebnih razmer obvezno opravlja kako delo: ob epidemiji so mobilizirali vse zdravnike in drugo zdravstveno osebje 2. opraviti prehod oboroženih sil in gospodarstva iz mirnodobnega stanja v vojno: država je začela mobilizirati; publ. država je mobilizirala opravila mobilizacijo // publ. povzročiti aktivnost ali povečanje aktivnosti česa; spodbuditi, pritegniti: mobilizirati množice, organizacijo za politične naloge; idejno, politično mobilizirati študente / mobilizirati strokovne izkušnje ◊ ekon. mobilizirati kapital zbirati kapital za investicije; spremeniti dolgoročno naloženi kapital v kratkoročno naloženega; jur. mobilizirati terjatve skrajšati terjatvam rok dospelosti ali jim dati takojšnjo dospelost; med. mobilizirati otrdel sklep napraviti ga zopet gibljivega; šah. mobilizirati figure zbirati in pripravljati jih za akcijo mobilizirajóč -a -e: avantgarda je mobilizirajoča mobilizíran -a -o: mobiliziran civilist; mobiliziran je bil med prvimi ♪
  23.      mobílnost  -i ž (ȋ) 1. knjiž. gibljivost, premičnost: mobilnost dvigala / mobilnost bolnikov 2. soc. naraščanje ali upadanje količine ljudi v kaki dejavnosti, na določenem območju: omejiti mobilnost poklicev; selitvena, socialna mobilnost; mobilnost prebivalstva ♦ soc. horizontalna mobilnost mobilnost posameznikov ali skupin v istem družbenem sloju; vertikalna mobilnost mobilnost posmeznikov ali skupin iz enega družbenega sloja v drugega ♪
  24.      móč  -í ž (ọ̑) 1. človekova telesna sposobnost za opravljanje fizičnega dela ali prenašanje telesnih naporov: z dvigovanjem uteži si je pridobil precejšnjo moč; tekmovalci so v začetku varčevali z močjo; ekspr. ima medvedjo, volovsko moč; na dopustu je spet dobil moči za delo / ta ptič ima v kljunu veliko moč / roka mu je brez moči visela ob telesu / ekspr. z vso močjo se je uprl v vesla kolikor je mogel; ekspr. z zadnjimi močmi je lezel na breg komaj, zelo težko // sposobnost za prenašanje duševnih naporov: v delu je dobil moč, da je vzdržal v takih razmerah; pri zasliševanju mu je zmanjkalo moči; imel je dovolj moči, da je vztrajal / nimam moči, da bi to gledal ne morem tega gledati // velika sposobnost za opravljanje fizičnega dela ali prenašanje duševnih ali telesnih naporov: pri nakladanju hlodov je dokazal svojo moč; obraz mu je izžareval moč in odločnost; občudovali so moč, s katero je prenašal trpljenje; duševna, telesna moč 2. nav. mn. sposobnost za obstajanje, bivanje, razvijanje: starčku pešajo, pojemajo moči / obrezana rastlina je počasi izgubljala moč / lirika je črpala moč iz narodne pesmi / življenjska moč 3. značilnost česa glede na mero lastnosti, potrebnih za opravljanje svoje funkcije: moč domače industrije je iz leta v leto rasla; ugotoviti, kakšna je moč podjetja; moč partije je v številu članstva; moč vojske // značilnost česa glede na obseg zanj značilne dejavnosti: naprave delajo z vso močjo / moč vodovoda 4. navadno s prilastkom kar omogoča komu določeno dejavnost: zaupati v svojo ustvarjalno in miselno moč; spoznavna moč človeka; stvariteljska moč mu pojema / obrambna moč države se veča; ofenzivna moč vojske / izobraževalna moč igrače; izrazna moč jezika; zdravilna moč rastline // publ. značilnost česa glede na količino določenih dobrin, razvitosti določenega področja: denarna moč podjetja; gospodarska moč države raste; primerjati jedrsko moč posameznih držav; materialna moč meščanstva; vojaška moč blokov 5. kar omogoča komu, da uveljavlja svojo voljo: v nekaterih družbenih ureditvah imajo državni organi veliko moč; pridobil si je družbeno moč; utrjevati moč demokratičnih institucij / v kolektivu ima moč in ugled; nima dovolj moči, da bi lahko vplival na razmere / ekspr. pravica je brez moči // kar omogoča komu, da vpliva, učinkuje na koga, kaj: njena bližina ima čudno moč; starši so pri doraščajočih otrocih pogosto brez moči; moč propagande, vzgoje, zgleda / nad njim nima več moči ne more več vplivati nanj 6. kar na kaj deluje zlasti v določeni smeri: silna moč ga je vlekla od okna; skrivnostna moč ga je vrgla ob tla; padali so, kot bi jim nevidna moč izpodsekavala noge / moči zemlje 7. značilnost česa a) glede na učinek, posledico: moč naliva, potresa, vetra / moč odriva, stiska, sunka b) glede na čutno zaznavnost: moč bolečine; moč glasu; moč svetlobe; moč vonja c) intenzivnost: moč hrepenenja, ljubezni; moč vpliva, vtisa; redko moč volje trdnost 8. publ., s prilastkom delavec, uslužbenec: sprejmemo administrativno moč; tovarna potrebuje še nekaj delovnih moči; nastopilo je nekaj novih moči; dobili so novo učno moč novega učitelja 9. ekspr., v prislovni rabi, navadno v zvezi na (vso) moč zelo, močno: hvali ga na vso moč; na vso moč se trudi; na moč lep avtomobil / redko letos imamo na moč žita zelo veliko / iz vse moči prepevati zelo glasno 10. fiz. delo, opravljeno v časovni enoti: meriti moč; enota za moč ● šalj. že po drugem kozarcu so jima pojemale moči sta postajala pijana; pri eksploziji atomske bombe se je sprostila velika moč energija; star. zakon dobi moč veljavo; publ. meriti moči tekmovati; brez moči mora gledati njeno trpljenje ne da bi mogel kaj ukreniti; ekspr. iz moči zaukati iz občutka moči; pog. priti spet k moči opomoči si; pog. ob moč priti oslabeti; ekspr. truditi se po najboljših močeh kolikor je mogoče; ekspr. po svoji moči koga podpirati kolikor je mogoče; pog. biti pri moči močen, krepek; pog. je še pri močeh je še močen, krepek; publ. delam, kolikor je v moji moči delam, kolikor morem; ekspr. ljubim te z vsemi močmi svojega srca zelo, močno; ekspr. ogrodje se z zadnjo močjo drži na stebrih toliko, da še stoji; ekspr. biti na koncu, pri kraju z močmi biti telesno, duševno izčrpan, onemogel; publ. ta dva igralca sta udarna moč našega moštva od njiju se največ pričakuje; v slogi je moč dobri medsebojni odnosi med ljudmi povečajo njihovo učinkovitost; noč ima svojo moč; kdor ima moč, ima tudi pravico kdor ima oblast, je lahko samovoljen ◊ bot. srčna moč zdravilna rastlina z rumenimi cveti, Potentilla erecta; ekon. kupna moč količina denarja, ki ga ima posameznik ali družba na razpolago za kupovanje blaga ali storitev; kupna moč denarja veljava denarja, izražena v količini blaga, ki se dobi za denarno enoto; elektr. delovna moč ki se dovaja pri izmeničnem toku za opravljanje dela; jalova moč ki se dovaja pri izmeničnem toku za tvorbo električnih in magnetnih polj; filoz. volja do moči; fiz. konjska moč enota za merjenje moči, približno 740 W; moč stroja delo, ki ga opravi stroj v enoti časa; jur. obvezna moč zakona lastnost zakona, da ga morajo vsi upoštevati; mat. moč množice število elementov množice; med. obrambna moč organizma; strojn. efektivna moč ki jo pogonski stroj odda delovnemu stroju; imenska moč stroja moč stroja, izražena s številom, ki označuje njegovo normalno zmogljivost; šport. vaje za moč vaje, ki krepijo mišice; voj. strelna moč orožja število nabojev, ki jih lahko izstreli določeno orožje v časovni enoti ♪
  25.      móča  -e ž (ọ́) 1. stanje zaradi dolgotrajnega deževja: lani je bila moča; bati se moče; zaradi moče kaže na polju slabo / letos smo sejali v moči v deževnem vremenu ∙ preg. suša sne en kos kruha, moča pa dva moča pridelku bolj škoduje kot suša // star. padavine, zlasti dež: letošnji maj ima veliko moče; zemlja je potrebna moče; posevkom je škodovala preobilna moča / dolgotrajna moča deževje 2. raba peša mokrota, tekočina: v čevljih je moča kar klokotala / odeja se je napila moče / skrbeti, da orodje ne leži na moči na mokrem 3. nar. močviren svet, močvirje: v daljavi je bila moča ♪

   19.051 19.076 19.101 19.126 19.151 19.176 19.201 19.226 19.251 19.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA