Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (19.151-19.175)


  1.      mlínščica  -e ž (ȋ) knjiž. del potoka ali reke, speljan k mlinu: mlinščica je zelo narasla ♪
  2.      mlívka  -e ž (ȋ) zastar. mivka: hoditi po mokri mlivki ob Savi ♪
  3.      mnemotéhnika  -e ž (ẹ́) tehnika pomnjenja, zapomnitve: uriti se v mnemotehniki // veda o tej: ukvarjati se z mnemotehniko ♪
  4.      mnênje  -a s (é) 1. prikaz lastnosti, stanja česa glede na lastno védenje, poznavanje: napisati in obrazložiti mnenje o novem materialu; upoštevati mnenje komisije; izvedensko, strokovno mnenje // s prilastkom dokument, pismena izjava o delu, družbenopolitični dejavnosti, obnašanju koga: predložiti mnenje organizacije, šole 2. kar je le glede na védenje, poznavanje koga resnično: mnenje, da je slika nastala v 16. stoletju, je bilo ovrženo; to je moje mnenje, morda pa je bilo drugače; publ. bili so mnenja, da to ni bila samo nesreča menili so / po našem mnenju je stvar potekala takole 3. kar izraža pozitiven ali negativen odnos do koga, česa: po tem dogodku je o njem spremenil mnenje; imeti dobro, slabo mnenje o čem // kar izraža odnos do česa sploh: mnenja si nasprotujejo, ekspr. se krešejo; vsiljevati komu svoje mnenje; v vsaki stvari ga vpraša za mnenje; glede vzgoje sta različnega mnenja; upoštevati mnenje drugega / ekspr. na koncu se je izkristaliziralo mnenje o potrebnosti takih ukrepov; izrazili so mnenje, da je treba takoj začeti graditi stanovanja ● publ. pridružiti se mnenju večine soglašati z večino; javno mnenje družbeno pogojeno mnenje večine prebivalstva ali reprezentančne skupine o določeni stvari; publ. odbornikovo ločeno mnenje se je vpisalo v zapisnik drugačno, razlikujoče se od večinskega mnenja; mnenja o tem so deljena so različna, se ne skladajo ♪
  5.      mnóg  -a -o prid. (ọ̑) mn. ki izraža veliko število oseb, stvari od kake celote: novico so prinesli mnogi časopisi; mnogi ljudje so preveč zaposleni; podoben mu je po mnogih lastnostih; mnogih stvari nismo sami krivi; mnoga mesta v knjigi so nerazumljiva; ed., star.: mnogemu mladeniču je srce na skrivnem gorelo zanjo; izkazal se je v mnogi bitki // ki izraža veliko število oseb, stvari sploh: knjiga z mnogimi dialogi; pri delu so se pojavile mnoge slabosti; to se je zgodilo pred mnogimi leti / kot voščilo za rojstni dan še na mnoga leta; sam.: mnogi mislijo drugače; mnogega je spravil v zadrego; z mnogimi se je pogovarjal; mnoga je prezgodaj umrla ♪
  6.      mnógo  prisl. (ọ̑) 1. izraža veliko količino ali mero: popil je mnogo čaja; zbralo se je mnogo ljudi; mnogo jih bo zamudilo; mnogo je takih, ki ne znajo plavati / kot voščilo želim ti mnogo sreče / mnogo bere, se giblje, govori, spi / pred mnogo leti // v nikalnih stavkih izraža majhno mero: stvari ni mnogo spremenil; ni se mnogo menil za to 2. navadno s primernikom izraža visoko stopnjo: ni mnogo boljši kot ti; mnogo mlajši je od mene; za to sem plačal mnogo več / mnogo premlad je za to delo ♪
  7.      mnogo...  ali mnógo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na večje, veliko število: mnogoceličar, mnogonacionalen, mnogostranost / mnogoštevilen ♪
  8.      mnogobeséden  -dna -o prid. (ẹ̑) knjiž. gostobeseden: mnogobeseden človek / mnogobesedno in patetično govorjenje mnogobesédno prisl.: mnogobesedno je opozarjal na probleme ♪
  9.      mnogobrójen  -jna -o prid. (ọ̑) zastar. številen, mnog: v sijaju mnogobrojnih luči / zbrala se je mnogobrojna družba ♪
  10.      mnogojezíčen  -čna -o prid. (ȋ) 1. napisan v mnogo jezikih: mnogojezični opozorilni napisi / mnogojezični slovar 2. ki zna in redno uporablja mnogo jezikov: medsebojno občevanje mnogojezične inteligence / mnogojezična družba / mnogojezična dežela ♪
  11.      mnógokàj  mnógočésa zaim. (ọ̑-ȁ ọ̑-ẹ̄) knjiž. marsikaj: on bi ti vedel mnogokaj povedati; v mnogočem se ločiva ♪
  12.      mnógokatéri  -a -o zaim. (ọ̑-ẹ̄) knjiž. marsikateri: mnogokateri kmet pridela komaj zase; sam.: to bo mnogokaterim všeč ♪
  13.      mnógokdàj  prisl. (ọ̑-ȁ) knjiž. marsikdaj: mnogokdaj je obiskal tudi mene ♪
  14.      mnógokdó  mnógokóga zaim. (ọ̑-ọ̄) star. marsikdo: njegove pesmi mnogokomu niso všeč ♪
  15.      mnógokjé  prisl. (ọ̑-ẹ̄) knjiž. marsikje: mnogokje so začeli kositi ♪
  16.      mnógokód  prisl. (ọ̑-ọ̄) knjiž. marsikje: mnogokod je sodelovanje potrebno ♪
  17.      mnogokóten  -tna -o prid. (ọ̑) ki ima mnogo kotov: v vrhnji plasti so zrnca mnogokotna, v spodnji pa okrogla ♦ arhit. mnogokotna apsida ♪
  18.      mnogokótnik  -a m (ọ̑) geom. premočrtni lik s tremi ali več stranicami: narisati mnogokotnik / enakostranični, tangentni, tetivni mnogokotnik; sferni mnogokotnik del površja krogle, omejen z loki velikih krogov krogle ♪
  19.      mnógokrat  prisl. (ọ̑) izraža mnogo ponovitev: na Triglavu sem bil že mnogokrat // s primernikom izraža visoko stopnjo: uradno sporočilo govori o desetih ranjenih, vendar utegne biti število mnogokrat večje ♪
  20.      mnogokráten  -tna -o prid. (ā) ki ima mnnogo ponovitev: za nekatere je bilo potrebno mnogokratno naročilo ♦ kem. zakon o mnogokratnem razmerju mas lastnost snovi, da se z drugo snovjo veže v več kot enkratnem razmerju; num. mnogokratni dukat dukat, ki ima težo in vrednost dveh ali več dukatov ♪
  21.      mnogolíkost  -i ž (ȋ) knjiž. mnogovrstnost, raznovrstnost: mnogolikost narodov in barv v deželi / obravnavati svet v vsej njegovi mnogolikosti ♪
  22.      mnogolísten  -tna -o prid. (ȋ) nav. ekspr. ki ima mnogo listov: mnogolistna bukev je prestrezala sončne žarke ♦ bot. mnogolistna čaša čaša z več listi ♪
  23.      mnogomilijónski  -a -o prid. (ọ̑) nav. ekspr. ki obstoji iz mnogo milijonov ljudi: mnogomilijonski narod; mnogomilijonska organizacija; utrip mnogomilijonskega mesta ♪
  24.      mnogoobrázen  -zna -o prid. (ā) knjiž. mnogovrsten, raznovrsten: mnogoobrazni občutki / mnogoobrazna narava ♪
  25.      mnogopísec  -sca m (ȋ) nav. ekspr. pisatelj, ki mnogo piše: šarlatanski literat in mnogopisec ♪

   19.026 19.051 19.076 19.101 19.126 19.151 19.176 19.201 19.226 19.251  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA