Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (18.989-19.013)


  1.      mímičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na mimiko: mimični dar; mimično izražanje / mimična igra / mimične mišice ♪
  2.      mimikríja  -e ž (ȋ) biol. pojav, da je nezavarovana žival po obliki, barvi ali obnašanju podobna živali, ki ima nevaren obrambni organ: z mimikrijo se žuželka brani pred sovražniki / strokovnjak za mimikrijo; pren. to je samo mimikrija, prikrivanje v resnici netovariških odnosov; kulturna mimikrija ♪
  3.      mímo  prisl. (ȋ) izraža premikanje v bližini in naprej: hoditi mimo; mimo grede se ozira po hišah; ustavil je mimo gredočega kmeta; tam mimo teče reka; elipt.: hotel je kar mimo; stopil je mimo in padel z zidarskega odra ∙ pog. nobenega avtomobila ni mimo ne pripelje tod; pog. govoriti mimo oddaljevati se od teme, predmeta; pog. pogledati mimo ne naravnost, ne v oči; pog. obišči nas, če prideš mimo mimo našega doma, kraja; pog. udariti, ustreliti mimo reči, storiti kaj napačnega // pog., v zvezi biti mimo miniti, preiti, ne biti več: prve češnje so mimo; nevarnost je že mimo / glavno delo je mimo končano, opravljeno; prim. mimogrede, mimoidoči ♪
  4.      mímo  in mimo predl. (ȋ) z rodilnikom 1. za izražanje premikanja v bližini koga ali česa in naprej: šel je mimo mene, ne da bi me pogledal; Sava teče mimo Zagreba / delo poteka mimo društva 2. star. kljub, proti: vojna se je začela mimo vseh prizadevanj za mir; sledi ji mimo svoje volje 3. star. za izražanje dodajanja, vključevanja; razen: ne zna drugega jezika mimo maternega; svet šteje mimo predsednika še deset članov / mimo drugega je treba vedeti tudi to 4. star., navadno s primernikom za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti; kakor: lepša je mimo vseh ● publ. ne moremo mirno mimo tega dejstva treba ga je upoštevati; govorita drug mimo drugega drug za drugega ne ve, kaj misli, hoče; pog. pri napredovanju so šli mimo njega ga niso upoštevali ◊ jur. privilegiji, pridobljeni mimo veljavnih predpisov ne da bi bili upoštevani ♪
  5.      mímogredé  prisl. (ȋ-ẹ̄) 1. izraža, da kdo kaj opravi medtem, ko kam gre, ne da bi bil to glavni namen poti: na sprehodu si je mimogrede ogledal razstavo / šiva, mimogrede pa prisluškuje hkrati, obenem 2. ekspr. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: videl sem ga le mimogrede / otroci kar mimogrede zrastejo // z lahkoto, brez težav: stroj vam mimogrede popravim 3. izraža, da se kaj posebej ne poudarja: to omenim samo mimogrede / elipt.: mimogrede, kako vam dela avto; mimogrede povedano, ni mi všeč; to vprašanje ni bilo tako mimogrede kakor po naključju, brez namena izrečeno; prim. iti, mimo ♪
  6.      mimohòd  -óda m (ȍ ọ́) organiziran, slovesen sprevod skupine ljudi mimo gledalcev: svečan mimohod nastopajočih; vojaški mimohod / iti v mimohodu mimo žare s pepelom pokojnega ♪
  7.      mína 3 -e ž (ȋ) pri starih Grkih 1. denarna enota, šestdesetina talenta: odkupil se je z dvema minama 2. utežna enota, približno 0,5 kg: dve mini zlata ♪
  8.      minerál  -a m (ȃ) min. plinasta, tekoča ali trdna snov, nastala v naravi, rudnina: raziskovati minerale; nahajališča mineralov / naravni, umetni minerali ♪
  9.      minerálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mineral: mineralne snovi / mineralna barva / mineralni vrelec vrelec mineralne vode; mineralna voda voda, ki vsebuje večjo količino raztopljenih mineralnih snovi; mineralna gnojila ◊ teh. mineralna volna volni podoben proizvod iz rudnin; mineralno olje iz nafte pridobljeno olje, ki se uporablja kot gorivo, mazivo ♪
  10.      minêrec  -rca m (ȇ) žarg., voj. miner: v enoti so bili preizkušeni minerci ♪
  11.      minévati  -am nedov. (ẹ́) 1. časovno se odmikati: dnevi minevajo / čas je hitro mineval 2. izraža približevanje prenehanju obstajanja: dan je že mineval, ko so končali; že tretje leto mineva, odkar je odšel / nevihta mineva ponehava / ko sonce posije, rosa mineva 3. nav. 3. os., ekspr. izraža približevanje prenehanju telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: navdušenost, dobra volja ga mineva 4. nar. kvariti se, uničevati se: ostanki lesa so minevali na dežju 5. preh., knjiž. iti, hoditi mimo (in naprej): vojaki so molče minevali ljudi ● pot jim je hitro minevala zdelo se jim je, da traja malo časa; nar. zdaj rože že minevajo prenehavajo cveteti ♪
  12.      miniatúra  -e ž (ȗ) 1. zelo natančno, podrobno izdelana slika majhnega formata, zlasti portret: izdelovati, slikati miniature; miniature na porcelanu; zbirka slik in miniatur / portretna miniatura / portretirati koga v miniaturi in naravni velikosti 2. predmet, izdelek, ki ima v primeri z istovrstnim, običajnim zelo majhne razsežnosti: kupuje miniature kipov; s stolpa se vidijo avtomobili kot miniature / črtica je miniatura iz vsakdanjega življenja / izdelovati domače orodje v miniaturi // knjiž. kratko umetniško delo: glasbena, plesna miniatura; poleg pesnitev ima tudi lirske miniature; ciklus klavirskih miniatur 3. um. (majhna) slika kot okras srednjeveškega rokopisa, navadno ob inicialki: miniature v rokopisu so dobro ohranjene; razprava o srednjeveških miniaturah ◊ šah. partija, končana v največ dvajsetih potezah ♪
  13.      miniatúren  -rna -o prid. (ȗ) 1. nanašajoč se na miniaturo: v medaljonu nosi miniaturno fotografijo; miniaturno orodje ∙ pog. podaril ji je miniaturnega Prešerna miniaturno izdajo Prešernovih pesmi 2. ekspr. zelo majhen: ti koščki torte so miniaturni; imamo miniaturno predsobo / miniaturna državica ◊ fot. miniaturna kamera kamera s filmskim trakom širine do 16 mm; um. miniaturno slikarstvo; zal. miniaturna izdaja knjige izdaja zelo majhnega formata, z višino največ do 10 cm ♪
  14.      miniaturístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od miniaturist: slikarke, ilustratorke in miniaturistke ♪
  15.      miniaturizácija  -e ž (á) publ. zmanjševanje dimenzij česa, zlasti priprav, naprav: miniaturizacija elektronskih naprav; današnja stopnja miniaturizacije / aparat je zdaj zaradi miniaturizacije za polovico cenejši ♪
  16.      miniatúrka  -e ž (ȗ) 1. biblio. knjiga zelo majhnega formata, z višino največ do 10 cm: izdajati, kupovati miniaturke / zbirka je izšla v miniaturki 2. žarg. predmet, stvar zmanjšanih dimenzij: zbirati miniaturke z alkoholnimi pijačami ♪
  17.      mínibus  -a m (ȋ) žarg. avtobus za prevoz manjšega števila oseb: podjetje ima svoj minibus ♪
  18.      mínica 2 -e ž (ȋ) zool., v zvezi zlata minica hrošč bleščeče rumenkasto zelene barve, ki se hrani s cvetnim prahom, Cetonia aurata: pikapolonice in zlate minice ♪
  19.      mínij  -a m (í) opekasto rdeča zmes za premaz, ki varuje pred rjo: premazati, prepleskati z minijem; gost, redek minij ♦ kem. rdeči svinčev oksid v prahu ♪
  20.      mínijast  -a -o prid. (í) po barvi podoben miniju: minijasta barva las mínijasto prisl.: minijasto goreči les ♪
  21.      mínimaks  -a m (ȋ) žarg. ročni gasilni aparat, zlasti nemške tovarne Minimax: gasiti z minimaksi ♪
  22.      miníranje  -a s (ȋ) glagolnik od minirati: z miniranjem razširiti vhod v jamo; miniranje mostov / miniranje mednarodnih pogajanj ♪
  23.      miníster  -tra m (í) v nekaterih državah visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave: imenovati ministre; delegacijo vodi pooblaščeni minister / obrambni, poštni minister; minister za kulturo in prosveto ♪
  24.      ministeriálen  -lna -o prid. (ȃ) zastar. ministrski: ministerialni odloki / govor je nadaljeval v ministerialnem slogu / ministerialni svetnik ♪
  25.      minístrica  -e ž (í) ženska oblika od minister: postala je ministrica za informacije // star. ministrova žena: minister in ministrica z otroki ♪

   18.864 18.889 18.914 18.939 18.964 18.989 19.014 19.039 19.064 19.089  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA