Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (18.864-18.888) ![](arw_left.gif)
- metódika -e ž (ọ́) navadno s prilastkom 1. nauk o poučevanju kakega (šolskega) predmeta: metodika zemljepisnega pouka / metodika maternega jezika / šolska metodika / učbenik kaže napredek v metodiki ♦ ped. posebna metodika metodika o poučevanju posebnega predmeta ali o poučevanju na določeni šolski stopnji 2. zastar. metodologija: metodika racionalizma ♪
- metodíst -a m (ȋ) rel. pripadnik protestantske verske skupnosti, ki poudarja versko obnovo, odpravljanje verskih zablod, mlačnosti: bil je pobožen metodist; baptisti in metodisti / postal je član metodistov ♪
- metodístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na metodiste: metodistična cerkev / metodistični pridigar ♪
- metodolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na metodologijo ali metodo: metodološki principi; to je metodološko vprašanje / razpravi je očital stvarne in metodološke napake / imel je nekaj metodoloških pripomb metodolóško prisl.: metodološko je problem dobro obdelan ♪
- metópa -e ž (ọ̑) arhit. kamnita plošča med triglifoma dorskega friza, navadno plastično okrašena: metope Partenona; reliefi metop ♪
- metráža -e ž (ȃ) žarg. 1. film. dolžina filma, izražena v metrih: film ima razmeroma kratko metražo / film dolge metraže dolgometražni film 2. dolžina česa sploh, izražena v metrih: zaradi majhne metraže je cena blaga visoka ♪
- métrika -e ž (ẹ́) lit. nauk o zaporedju dolgih in kratkih ali poudarjenih in nepoudarjenih zlogov v verzu: svoji slovnici je dodal tudi metriko / zakoni slovenske metrike / metrika egipčanske poezije še ni dokončno pojasnjena ♪
- metró -ja m (ọ̑) podzemna železnica: zgraditi metro; moskovski, pariški metro / peljati se z metrojem ♪
- metronóm -a m (ọ̑) muz. priprava za natančno določanje hitrosti izvajanja skladb: pri vajah je uporabljal metronom; udarci metronoma ♪
- metrópola -e ž (ọ̑) nav. ekspr. 1. navadno s prilastkom glavno, najpomembnejše mesto kake države, pokrajine: češka, štajerska metropola; obiskali so tudi Novo mesto, metropolo Dolenjske / Pariz je bil tedaj kulturna metropola sveta 2. država v odnosu do svoje kolonije: metropola je uvažala to surovino iz kolonij; valuta metropole ♪
- metropolít -a m (ȋ) 1. rel. predstojnik upravne enote katoliške cerkve, ki obsega nadškofijo in podrejene škofije: ljubljanski metropolit 2. v vzhodni cerkvi cerkveni dostojanstvenik, za stopnjo nižji od patriarha: postal je moskovski metropolit ♪
- metropolitánski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na metropolo: Alžir so imeli za del francoskega metropolitanskega ozemlja ∙ Metropolitanska opera operno gledališče v New Yorku ♦ urb. metropolitansko območje urbanizirano območje, ki je gospodarsko, kulturno vezano na osrednje mesto 2. knjiž., redko metropolitski: metropolitanska oblast oglejske cerkve ♪
- métrum -a tudi -ra m (ẹ̄) lit. shematično urejeno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov v verzu, mera: zadnji verz nima pravega metruma; ritem in metrum / daktilski, trohejski metrum / učenci so ugotavljali metrum pesmi ♪
- metúlj -a m (ú) 1. žuželka z dvema paroma velikih, navadno živo, pisano obarvanih kril in s tipalnicama: metulji frfotajo, letajo od cveta do cveta; iz bube se je izvil metulj; loviti metulje; beli, pisani, rumeni metulji / dnevni, nočni, podnevni metulji; pren. okoli njegovega dekleta se ta metulj ne bo več vrtel 2. pog., v stari Jugoslaviji bankovec za sto dinarjev: to stane dva metulja ♪
- metúljčnica -e ž (ȗ) 1. nav. mn., nestrok. rastline z metuljastimi cveti in s stroki, strok. metuljnica: detelja, fižol in druge metuljčnice 2. redko vreči podobna priprava z ročajem za lovljenje metuljev; metuljnica: metuljar z metuljčnico v roki ♪
- Metúzalem -a m (ū) v zvezi star kot Metuzalem zelo star ♪
- metúzalem -a m (ū) ekspr. zelo star človek, zlasti moški: od tega metuzalema res ne moreš zahtevati takih naporov // žival, ki živi zelo dolgo: želve so pravi metuzalemi ♪
- metúzalemski -a -o prid. (ū) tak kot pri Metuzalemu: dočakal je metuzalemsko starost ♪
- mévlja -e ž (ẹ̑) nav. mn., zastar. ličinka, zlasti konjskega zolja: konj ima mevlje ∙ ekspr. mevlje ga koljejo nemirno, nestrpno se preseda, prestopa; nizko imeti mevlje v riti biti nemiren, nestrpen, siten ♪
- mévtrga -e ž (ẹ́) nar. miza s koritom za mesenje; mentrga: mesiti v mevtrgi ♪
- mévža -e ž (ẹ̑) slabš. neodločen, bojazljiv človek: on je prevelika mevža, da bi to naredil; podjeten mora biti človek, ne pa taka mevža / kot psovka: odloči se že, prekleta mevža; mevža mevžasta ♪
- mevžáti -ám tudi mévžati -am nedov. (á ȃ; ẹ̑) nar. dolenjsko neodločno, boječe govoriti: ne mevžaj toliko, ampak hitro povej ♪
- mévžavost in mevžávost -i ž (ẹ̑; á) slabš. neodločnost, bojazljivost: zaradi prevelike mevžavosti nikoli nič ne doseže ♪
- mezaliánsa -e ž (ȃ) knjiž. zakon med osebama iz zelo različnih družbenih razredov: skleniti mezalianso; pren., ekspr. mezaliansa revolucionarnega duha in malomeščanstva ♪
- mezát in mezàt -áta m (ȃ; ȁ á) nar. manjša soba v večji kmečki hiši ali gostilni, namenjena za pomembnejše, imenitnejše goste: Franc je sklenil, da zgradi veliko enonadstropno hišo z dvema sobama za shrambe, kuhinjo in mezatom v pritličju in s petimi kamrami v prvem nadstropju (S. Vuk) ♪
18.739 18.764 18.789 18.814 18.839 18.864 18.889 18.914 18.939 18.964