Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (18.776-18.800)


  1.      mesečnína  -e ž (ȋ) mesečni denarni prispevek, znesek: plačati, povišati mesečnino; mesečnina za oskrbo / najemnik mu je pokazal pobotnice od mesečnin ♪
  2.      mêsen  -sna -o prid. (é) nanašajoč se na meso: a) izcejanje mesnega soka / mesni izdelki; kupiti mesno konzervo / rad ima mesne jedi; zelenjavna in mesna juha / imeli so dva mesna dneva b) mesna stran kože / prašič mesne pasme mesnate ◊ agr. mesna moka krmilo iz posušenega in zmletega živalskega mesa; gastr. mesna solata zrezano kuhano ali pečeno meso, začinjeno z oljem in kisom mêsno prisl.: mesno rdeča barva ♪
  3.      mesianízem  -zma m (ȋ) knjiž. prepričanje, ideja, da kdo ali kaj reši človeštvo, narod vsega zla: v tej knjigi razlaga svoj mesianizem; mistični, utopični mesianizem / slovanski mesianizem / mesianizem trpljenja ♪
  4.      mesíja  -e tudi -a m (ȋ) 1. knjiž., ekspr. kdor je določen, izbran, da reši človeštvo, narod vsega zla: pesnik je želel, da bi bil tak mesija njegov narod 2. vznes. glasnik: postati mesija poštenosti in miru ♪
  5.      mesijánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na mesijo ali mesijanstvo: vpliv mesijanske ideje / mesijansko poslanstvo tega naroda / mesijansko trpljenje ♪
  6.      mesijánstvo  -a s (ȃ) knjiž. prepričanje, ideja, da kdo ali kaj reši človeštvo, narod vsega zla: pomen mesijanstva v delih Dostojevskega / slovansko mesijanstvo / verovati v mesijanstvo lastnega naroda ♪
  7.      mesílnik  -a m (ȋ) 1. teh. mesilni stroj: pekarna je kupila nov mesilnik 2. knjiž., redko miza s koritom za mesenje: nasuti moke v mesilnik ♪
  8.      mesíti  in mésiti -im nedov., méšen tudi mésen (ȋ ẹ́) 1. povzročati, delati, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: mesiti testo; mesiti z rokami, strojem / mesiti kruh, potico; ekspr. otroci so iz blata mesili potice; pren., ekspr. sami si hočemo mesiti bodočnost // ekspr. dajati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov; mešati: mesiti barve 2. ekspr. gaziti: mesil je brozgo proti pokopališču / privezan konj je nemirno mesil blato ● ekspr. mesiti glino gnesti; slabš. kaj vse mesijo o njem govorijo, pripovedujejo ♪
  9.      meskalín  -a m (ȋ) farm. močno mamilo iz popkov kaktusa, ki raste zlasti v severni Mehiki: uživanje meskalina; barvne halucinacije pod vplivom meskalina ♪
  10.      mesmerízem  -zma m (ȋ) psiht. Mesmerjev nauk o animalnem magnetizmu in njegovi terapevtski uporabi ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja: mesmerizem je povzročil veliko vznemirjenje / ukvarjati se z mesmerizmom ♪
  11.      mesnàt  -áta -o prid. (ȁ ā) 1. nanašajoč se na meso: polipi so brez kosti, popolnoma mesnati / ta pes ima uhlje mesnate barve 2. ki ima (razmeroma) veliko mesa: mesnate živali; ekspr. mož je majhen, a precej mesnat / mesnat obraz debel; mesnate ustnice / letos so češnje, jagode zelo mesnate 3. bot. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo: rastline z mesnatimi listi, stebli; kaktusi in druge mesnate rastline ◊ agr. prašič mesnate pasme prašič, ki se goji za pridobivanje mesa ♪
  12.      mesnátost  -i ž (á) značilnost mesnatega: zaradi velike mesnatosti je ta pasma prašičev cenjena ♦ bot. mesnatost listov ♪
  13.      mesníca  -e ž (í) prostor, v katerem se meso seka in prodaja: v naši ulici so odprli novo mesnico; iti v mesnico / zaposlen je v mesnici // star. klavnica: pobiti živino v mesnici ♪
  14.      mesnják  -a m (á) nar. gorenjsko prostor za prekajevanje mesa; prekajevalnica: klobase visijo v mesnjaku ♪
  15.      mesno...  ali mêsno... prvi del zloženk (ē) nanašajoč se na meso: mesnobarven; mesnopredelovalen ♪
  16.      mesó  -á s (ọ̑) 1. navadno rjavkasto rdeče tkivo živalskega telesa, zlasti mišičje, kot hrana: gristi, rezati, sušiti meso; mastnega mesa ne je; kilogram mesa / goveje, konjsko, svinjsko, telečje meso; kuhano, pečeno meso; postregla jim je s prekajenim mesom; meso na žaru 2. navadno rjavkasto rdeče tkivo človeškega ali živalskega telesa, zlasti mišičje: krogla mu je ranila meso, kosti pa ni poškodovala; vezi so se mu zarezale globoko v meso; ekspr. ta konj res nima dosti mesa, vendar je močen in vzdržljiv je suh; hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro je hujšal 3. knjiž., ekspr. človeško telo: to pravico ima, saj je otrok rojen iz njenega mesa / meso, pokorno duhu / slabosti mesa čutnost, telesnost // nav. slabš., s prilastkom ljudje (brez pravic, svobode): meso v taborišču se je uprlo / trgovanje s človeškim mesom 4. sočni, mehkejši del sadu, gomolja: ločiti lupino od mesa; meso jabolk, lubenic; krompir z belim, rumenim mesom / meso pri jurčku je belo ● bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; ekspr. dati ideji meso in kosti uresničiti jo; dati ji zunanjo podobo, obliko; ekspr. vsak človek je iz mesa ima slabosti, napake; pog. zrele ženske mu niso všeč, rad ima mlado meso mlade ženske; bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo človek si prizadeva za dobro, toda njegove slabe lastnosti ga pri tem ovirajo; ekspr. ženske na plaži so kazale preveč mesa bile so pomanjkljivo oblečene; meso in kri ekspr. šele tedaj je volilna pravica postala meso in kri se je uveljavila; ekspr. ta ideja mu je prešla v meso in kri popolnoma jo je sprejel; ekspr. tako ravnanje mu je prešlo v meso in kri tako ravnanje je postalo njegova navada; ekspr. ta lik je človek iz mesa in krvi prepričljiv, verjeten, živ človek ◊ gastr. belo meso kokošje, telečje meso; med. divje meso nepravilno razraslo tkivo v rani, ki se slabo celi ♪
  17.      mesojédec  -dca m (ẹ̑) 1. mesojeda žival: zobovje mesojedcev; človek ima krajše črevo kot rastlinojedci, vendar daljše kot mesojedci 2. ekspr. kdor rad je meso: bil je velik pivec in mesojedec ♪
  18.      mesopúst  -a m (ȗ) 1. zastar. dnevi pred pustnim torkom in ta dan sam; pust: ob mesopustu sta še skupaj popivala 2. v ruskem okolju štiridesetdnevni post: ob mesopustu ni bilo plesov in porok ♪
  19.      mesoréznica  -e ž (ẹ̑) priprava za rezanje, mletje mesa, sadja: kupiti, pokvariti mesoreznico; mesoreznice, drobilke in mlinčki / električna, ročna mesoreznica / zrezati na mesoreznici, z mesoreznico ♪
  20.      mesóvje  -a s (ọ̑) 1. ekspr. meso, zlasti v veliki količini: letos so zaklali precej telet in prašičev, mesovja je dovolj za vse / slabš. njeno obilno mesovje se je treslo od smeha 2. nar. izdelki iz mesa; mesnina: postregli so mu z mesovjem in vinom / suho mesovje ♪
  21.      méstece  -a [tǝc] s (ẹ̄) manjšalnica od mesto: a) mestece je ležalo na oni strani reke; iz mesteca se je razvilo pomembno industrijsko središče; podeželska mesteca / vse mestece je bilo na nogah / srednjeveška mesteca b) ekspr. v prenapolnjeni kavarni so gostje prežali na vsako izpraznjeno mestece / ekspr. še psu ni privoščil gorkega mesteca ♪
  22.      mestéje  -stéj ž mn. (ẹ̄ ẹ̑) nar. odprtina pred kuriščem kmečke peči: iz peči je potegnila lonec v mesteje / obešati meso nad mesteje / postaviti večerjo med mesteje obok, stene te odprtine ♪
  23.      mésten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na mesto 1: a) mestna okolica; mestno središče / mestni komite, svet; mestna uprava / mestna in podeželska gospoda; ima mestne navade; mestno življenje / ta kraj dobiva značilnosti mestnega naselja / mestna hiša sedež mestne uprave; mestna hranilnica b) mestna vrata; mestno obzidje / mestni sodnik / vladar jim je potrdil mestne pravice ● ekspr. mestni očetje člani mestne uprave ◊ kem. mestni plin plin za kurjenje, pridobljen z uplinjenjem premoga; mat. mestna vrednost vrednost znaka, določena z njegovim mestom v številki; šol. mestna šola šola za otroke meščanov, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje mestna uprava; urb. mestno zemljišče zemljišče v ožjem gradbenem okolišu mest in načrtno grajenih, urejenih večjih naselij sploh; zgod. mestna država država v starem in srednjem veku, katere jedro je eno samo mesto; zool. mestna lastovka lastovka z neizrazito izrezanim repom, po hrbtu črno modra, po trebuhu bela, Delichon urbica méstno prisl.: čisto (po) mestno govori, se vede; sam.: malo mestnega je še na njem ♪
  24.      mêsti  mêdem tudi mésti médem nedov., mêdel in médel mêdla tudi médel médla, stil. mèl mêla tudi méla (é; ẹ́) povzročati, da kdo nima urejenih, pravilnih misli, predstav: ti klici so ga še bolj medli; vznemirja se in se mede / to jim mede pojme o pravičnosti; misli se mu medejo mêsti se tudi mésti se 1. redko biti, pojavljati se skupaj, istočasno; mešati se: žalost in srd sta se medla v njegovem srcu 2. redko, s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici zmedeno govoriti; blesti: bruha in mede se ji; star. mede se mu v glavi 3. nar., s prislovnim določilom biti, zadrževati se: kar naprej se mede v kuhinji / ljudje so se medli na polju ● ekspr. noge so se mu medle hodil je z neenakomernimi, opotekajočimi se koraki; ekspr. kaj se ti mede? zelo nespametno, nerazsodno delaš, govoriš; ekspr. vse to se mu je medlo po glavi o vsem tem je mislil, premišljal ♪
  25.      mêsti  mêtem tudi mêdem nedov., mêtel in métel mêtla tudi mêdel in médel mêdla, stil. mèl mêla (é) 1. brezoseb. zelo, močno snežiti: tri dni že mete, da je snega čez kolena / začelo je mesti v kosmih / v osebni rabi z nizkega neba je kar naprej metel sneg 2. v zvezi s sneg nositi, prenašati: burja mete sneg / veter mete s snegom 3. redko brisati, odstranjevati: mesti drobtine z mize / ekspr. veter mete cvetje z vej ♪

   18.651 18.676 18.701 18.726 18.751 18.776 18.801 18.826 18.851 18.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA