Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (18.576-18.600)


  1.      mečílo  -a s (í) zastar. 1. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti mečilo 2. mehčalo: glicerin in druga mečila ♪
  2.      mečíti  -ím nedov., méči in mêči (ȋ í) star. mehčati: sonce meči sneg / sredi avgusta se je grozdje že mečilo postajalo sočno, zrelo / mati je znala trmastega otroka mečiti / smeh mu je mečil obraz; ostre poteze na obrazu so se mu mečile ♪
  3.      mečkáč  -a [mǝč tudi meč] m (á) slabš. kdor počasi dela: mečkač je, pa še veliko napak naredi; si pa že tak mečkač; težko gledam tega mečkača / neodločen mečkač ♪
  4.      mečkánje  -a [mǝč tudi meč] s (ȃ) glagolnik od mečkati: prepovedati otrokom mečkanje papirja / bat za mečkanje krme / poženi, dovolj je mečkanja / s tem je blago zavarovano proti mečkanju ♪
  5.      mečkáti  -ám [mǝč tudi meč] nedov. (á ȃ) 1. s stiskanjem povzročati, da postane kaj zgubano, stisnjeno: otrok mečka časopis; mečkati blago, papir; nervozno je mečkala robec / bolnik je z vročimi prsti mečkal odejo / ekspr. še vedno je mečkal v roki njeno pismo držal, imel 2. povzročati, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: otrok mečka borovnice; s prsti je mečkal jagode in jih jedel / mečkati prašičjo hrano, krompir / pred stiskanjem so grozdje mečkali 3. slabš. počasi delati: tesarji so sprva mečkali, nato pa jim je šlo delo hitro od rok / vsi so že naredili, ti pa še mečkaš // nestrokovno delati: zidar nekaj mečka, pa vse skupaj ni nič; trto bom obrezal sam, ne dovolim, da bi kdo drug to mečkal // obotavljati se, omahovati: ne mečkaj, odloči se že; kaj čakaš in mečkaš / vsi so že odšli, ti pa še mečkaš 4. ekspr. težko razumljivo ali nerazumljivo govoriti, pripovedovati: v zadregi je mečkal, če mu posodim tri tisoč; tako mečka, da človek komaj razume, kaj hoče 5. nav. slabš. ljubkovalno prijemati, tipati koga, navadno žensko: začel jo je mečkati; nekaj parčkov se je mečkalo v parku / otroci so psička mečkali in ga podajali iz rok v roke ● ekspr. sklenil je, da ne bo nič izdal, če ga bodo še tako mečkali mučili, trpinčili mečkáti se 1. postajati zguban, stisnjen: krilo se mečka, če sedeš nanj; če plašča ne obesiš, se mečka 2. biti tak, da se (rad) zguba, stisne: to blago se ne mečka mečkáje: mečkaje odide, potem se pa še enkrat ustavi sredi ceste; gledala je v tla, mečkaje rob predpasnika ♪
  6.      mečkávost  -i [mǝč tudi meč] ž (á) lastnost, značilnost mečkavega: preskusiti mečkavost tkanine / ekspr. študent je zaradi svoje mečkavosti dobil slabo oceno ♪
  7.      mečkón  -a [mǝč tudi meč] m (ọ̑) nar. mečkač: Bil je slaboten in počasen, mečkon, zato ga kmetje niso marali na dnino (C. Kosmač) ♪
  8.      méd  -ú in -a m (ẹ̑) 1. sladka snov, ki jo delajo čebele iz nektarja ali mane: jesti med; namazati med na kruh; strjen, tekoč med; barva medu; lonec medu; natočiti veliko medu; kadica za med; hruške so sladke kot med / ajdov, cvetlični, hojev, kostanjev med / čebelji, umetni med // nektar, mana: čebele nabirajo med; ajda diši po medu 2. ekspr. kar je prijetno, ugodno: ta stvar ni bila noben med; medu pri tej ženski ni imel / med njenih ust / z oslabljenim pomenom: med hvale; opajati se z medom sanj 3. star. medica: že drugi bokal medu je izpil ● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. sam med ga je je zelo, pretirano prijazen; ekspr. vse je šlo za med zelo dobro se je prodalo; ekspr. mazati koga z medom prikupovati se mu; na to gredo ljudje kot muhe na med to jih privlači, to je zanje zanimivo; ta človek je sladek kot med zelo, pretirano prijazen; ekspr. sekira mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; preg. brez potu ni medu brez dela ni uspehov; preg. (imeti) na jeziku med, v srcu led delati se prijaznega, v resnici pa biti hladen, nenaklonjen ◊ čeb. med zori; točiti med; čebelariti na med preprečevati rojenje čebel, da naberejo več medu; letni donos medu količina medu, ki jo dobi čebelar od čebelje družine v enem letu; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov ♪
  9.      med  predl. I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka méd- (ẹ̑) 1. za izražanje usmerjenosti v položaj, omejen z dvema mejnima točkama, ali dosege tega položaja: vložiti rastlino med lista; pes stisne rep med noge; med sosedna vrtova so postavili plot / pot pelje med dva visoka hriba // za izražanje usmerjenosti v položaj, omejen z več mejnimi točkami, ali dosege tega položaja: luna se skrije med oblake; plevel se zaseje med pšenico; pomesti med smeti / preriniti se med gledalce; večkrat pride mednje 2. za izražanje razdeljevanja: razdeliti zemljo med kmete; razdati denar med reveže / narod je razkosan med tri države 3. za izražanje pripadnosti: šteti med najboljše; polh spada med glodavce; uvrstiti koga med prijatelje II. z orodnikom 1. za izražanje stanja v položaju, omejenem z dvema mejnima točkama: sestra stoji med bratoma; potok teče med gozdom in travnikom; ekspr. med nebom in med zemljo / razdalja med točkama; cesta med Ljubljano in Vrhniko / nočne temperature med 5° in 10° C; pren. razmejitev pravic med upravo in delavskim svetom // za izražanje stanja v položaju, omejenem z več mejnimi točkami: hiša stoji med drevjem; pot se vije med njivami; pismo je založeno med papirji; prišlo je novo gradivo, med tem je nekaj zate / petelin se šopiri med kokošmi; bolezen se pojavlja med otroki 2. za izražanje pripadnosti: ta jabolka so med najboljšimi; vsakdo med nami ga pozna; najboljši med njimi; on je zmeraj med prvimi // za izražanje izbora: izbor med sadnimi vrstami; odločati se med mestnim in podeželskim življenjem 3. za izražanje medsebojnega odnosa: med seboj govorijo nemško; otroci se kosajo med seboj; vsi člani kolektiva se tikajo med seboj; pogajanja, sovraštvo med nasprotniki; stiki med državami / delili so si izkupiček med seboj / podobnost, razlika med njim in bratom 4. za izražanje časa, ki ga omejujeta dve točki: otroci med petim in desetim letom; priti na obisk med peto in šesto uro / med prvim in drugim poglavjem povesti je minilo leto // za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja: tako je bilo med okupacijo, vojno; zaspati med poukom, vožnjo / med tednom zgodaj vstaja vse dni razen v nedeljo / med pasjimi dnevi je najbolj vroče // za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: med ploskanjem je stopil v dvorano; povedati med glasnim smehom; ekspr. doraščati med trdim kmečkim delom ● premalo greš med ljudi v javnost, v družbo; pog. šel je med postopače postal je postopač; stopiti med vrata v prostor, ki ga oklepa okvir vrat; med drugim je povedal tudi to zgodbo povedal je razne stvari in to zgodbo; ekspr. ti stojiš med menoj in mojo srečo ti si vzrok, da nisem srečen; pog. nič, ničesar ni bilo med nama nisva imela spora; nisva imela intimnega razmerja; ekspr. med nama (rečeno), všeč mi je izraža zaupnost; ekspr. to naj ostane med nami drugim tega ni treba pripovedovati; stati med vrati v prostoru, ki ga oklepa okvir vrat ◊ šport. med dvema ognjema skupinska otroška igra z žogo; prim. medtem ♪
  10.      med...  ali mèd... predpona v sestavljenkah (ȅ) 1. za izražanje obstajanja česa med čim: medceličen, medleden, medmorje, medplanetaren // za izražanje nastopanja, pojavljanja česa med čim: medklic 2. za izražanje odnosa, razmerja med čim: mednaroden, medsebojen, medverski ♪
  11.      medálja  -e ž (á) 1. ploščat kovinski predmet z reliefno podobo, napisom: izdelovati medalje in plakete; srebrna, zlata medalja; težka medalja 2. tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje, priznanje: nositi medaljo; pripeti si medaljo / odlikovati koga z medaljo za hrabrost, zasluge // tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje za vsakega izmed treh najboljših tekmovalcev pri (pomembnejših) športnih tekmovanjih: razglasiti rezultate in podeliti medalje / bronasta, srebrna, zlata medalja ki se podeli za tretje, drugo, prvo mesto v posameznih športnih disciplinah; olimpijske medalje / žarg., šport. favorit je zlata medalja z olimpijskih iger dobitnik te medalje 3. nav. ekspr. odlikovanje, priznanje v obliki takega predmeta: dobil je veliko medalj / ostal je brez medalje ● ekspr. zaslužil bi medaljo pri kakem delu, dejanju je bil zelo požrtvovalen; pog. to je druga plat, stran medalje takšna je stvar z drugega, nasprotnega vidika ♪
  12.      medaljêrstvo  -a s (ȇ) um. likovna umetnost, ki se ukvarja z delanjem, izdelovanjem medalj, plaket, kovancev: kipar je dosegel najvidnejše uspehe v medaljerstvu ♪
  13.      mèdamêriški  -a -o prid. (ȅ-ȇ) polit. nanašajoč se na mednarodno organizacijo držav ameriškega kontinenta: medameriška konferenca / medameriške vojaške sile ♪
  14.      mèdčeljústnica  -e ž (ȅ-ȗ) anat. parna kost vretenčarjev med zgornjima čeljustnicama: zrasla medčeljustnica ♪
  15.      mèddržávnopráven  -vna -o prid. (ȅ-á-ā) jur. mednarodnopraven: meddržavnopravni predpisi / meddržavnopravne obveznosti ♪
  16.      meddvérje  -a s (ẹ̑) prostor med vhodnimi in notranjimi vrati, zlasti v javnih poslopjih: iz meddverja je bilo slišati hrupne glasove; prostorno meddverje // manjši prostor med dvojnimi vrati: v meddverje so postavili knjižno omarico ♪
  17.      mêdel  -dla -o, in mèdel tudi medèl -dla -o tudi -ó, stil. medèl -dlà -ò [ǝu̯; druga in tretja oblika mǝd] prid., medléjši tudi mêdlejši tudi mèdlejši (é; ǝ̀ ǝ̏ ǝ̀; ǝ̏ ȁ) 1. ki je brez močnega sijaja, leska: medel soj; medla površina; medlo oko / medel lesk // ki je brez močnega sijaja, svetlobe: medla luč, mesečina / medla luna / medla svetloba 2. vsebinsko neopredeljen, neizdelan: medle predstave o čem; medla slutnja; imeti medla estetska merila / značaji v drami so medli / dajati medle odgovore 3. ekspr. zmeden, nejasen: imeti medlo glavo; medla zavest 4. ekspr. izčrpan, slaboten: medel človek; otroci so medli in topi od lakote; medla žival / medli udi / poživiti medle moči / medel obraz upadel, bled 5. ki se ne pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: medel dež, veter / medle barve / medel glas, nasmeh / medel stisk roke; medla aktivnost / igra nekaterih šahistov je bila medla neizrazita mêdlo in mèdlo in medló prisl.: organizacija medlo deluje; medlo se je nasmehnil; sonce je medlo sijalo; medlo se česa spominjati; luč medlo sveti / piše se narazen ali skupaj: medlo rumen ali medlorumen; medlo zlat ♪
  18.      méden  in mêden -dna -o prid. (ẹ̑; ē) nanašajoč se na med; meden1: medno pecivo / redko medne besede ♦ zool. medni želodček ali medna golša razširjeni del požiralnika, v katerega čebela začasno spravi nektar, mano ♪
  19.      medén 1 -a -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na med m: a) medena kapljica / medena barva b) medeno pecivo; medeno testo / medena potica c) meden sat; letos je medeno leto č) medeno cvetje 2. redko, navadno v zvezi s hruška, jabolko mehek, zmehčan, goden: medene hruške 3. ekspr. zelo, pretirano prijazen: meden človek; ves meden je bil z njo // ki vsebuje, izraža veliko, pretirano prijaznost: govoriti z medenim glasom; meden nasmeh, pogled; medene besede; medena govorica; pisati medena pisma 4. ekspr., v zvezi medeni mesec, medeni teden čas prvih mesecev, tednov po poroki: njuni medeni tedni so končani; pren., publ. medeni tedni po zmagi so minili in začela se je stvarnost ◊ bot. medena detelja prijetno dišeča visoka rastlina z belimi ali rumenimi cveti v grozdih, Melilotus; medena trava trava z navadno belkastimi in puhastimi klaski, Holcus; medena ustna venčni list kukavic, navadno podaljšan v ostrogo; čeb. medena rosa sladek sok nekaterih rastlin, ki so ga predelale ušice; mana medéno prisl.: medeno govoriti; medeno se priklanjati; prstan z medeno rumenim kamnom; medeno sladek ♪
  20.      medeníca 2 -e ž (í) star. (hruška) medenka: letos je medenica dobro obrodila ♪
  21.      medénka  in médenka -e ž (ẹ̄; ẹ̑) zastar. igla (iz medi): z medenko pripeti šopek ♪
  22.      mèdfakultéten  -tna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je, poteka med fakultetami: medfakultetna konferenca; medfakultetno prvenstvo v košarki / dobri medfakultetni odnosi ♪
  23.      mediácija  -e ž (á) knjiž. posredovanje, stik: med upravljanjem in samoupravljanjem prihaja do mediacije / pri analizi je treba upoštevati mrežo mediacij posrednih členov ♦ jur. posredovanje med sprtima stranema v mednarodnih odnosih ♪
  24.      medicína  -e ž (ȋ) 1. veda o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja: študirati medicino; razvoj, zgodovina medicine; uporaba mikrobiologije v medicini / ljudska medicina nauk o zdravljenju bolnikov in varovanju zdravja na osnovi izkušenj, praznoverja in magije / doktor medicine [dr. med.] nekdaj akademski naslov za diplomanta medicinske fakultete / redko ukvarjati se z medicino z zdravstvom ♦ med. interna, kurativna, preventivna medicina; splošna, športna medicina; sodna medicina ki obravnava medicinska vprašanja v zvezi s pravosodjem; medicina dela ki obravnava razmerje med zaposlitvijo in zdravjem; zdravnik splošne medicine 2. pog. medicinska fakulteta: vpisati se na medicino 3. star. zdravilo: jemati, piti medicino; medicina proti kašlju 4. v indijanskem okolju predmet, navadno obesek, ki se mu pripisuje čarovna moč: okoli vratu je nosil medicino ♪
  25.      medicinálen  -lna -o prid. (ȃ) farm. ki ima zdravilne dodatke, zdravilen: medicinalno milo; zdravnik je predpisal medicinalno vino ♪

   18.451 18.476 18.501 18.526 18.551 18.576 18.601 18.626 18.651 18.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA