Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (18.551-18.575)


  1.      mávrski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na Mavre: biti mavrskega rodu ◊ um. mavrski slog severnoafriški, španski umetnostni slog, za katerega so značilni podkvasti gradbeni elementi in arabeske ♪
  2.      mávsati se  -am se nedov. (ȃ) nar. goliti se: kokoši, ptiči se mavsajo ♪
  3.      mávšelj  -šlja m (á) igr. hazardna igra s kartami, pri kateri mora igralec, ki igro vodi, doseči dva vzetka, soigralci pa po enega: igrati mavšelj; žarg. vrgli so mavšelj ♪
  4.      mavzoléj  -a m (ẹ̄) razkošna stavba, namenjena za grobnico: prenesti krsto v mavzolej; mavzoleji bogatih rodbin; mavzolej iz marmorja / Leninov mavzolej v Moskvi ♪
  5.      mávžati  -am nedov. (ȃ) 1. pog. drgniti, navadno s snegom: mavžati koga s snegom 2. nar. odstranjevati ščetine, goliti: mavžati prašiča ● nar. mavžati čreva prati; pog., ekspr. mavžati otroke umivati ♪
  6.      mávžina  -e ž (ȃ) nar. koroško malica: nesti mavžino na njivo ♪
  7.      mazáč  -a m (á) 1. nav. slabš. kdor nestrokovno opravlja kako delo, zlasti zdravljenje: stroj je popravljal neki mazač; pomoči ni iskal pri zdravnikih, ampak pri domačih mazačih / novinarski mazač 2. slabš. slikar: mazač je razstavil svoje delo kot umetnino; jezil se je, da mazaču ne da hčere 3. redko mazalec: napravil je izpit za mazača na ladji ● slabš. papirni mazač pisatelj, pesnik ♪
  8.      mázanje  in mazánje -a s (á; ȃ) glagolnik od mazati: pravilno mazanje strojev; mast, olje za mazanje ležajev; priprava, sredstvo za mazanje / mazanje z denarjem se je obneslo; zaradi mazanja je prišel v dobro službo ◊ strojn. krožno mazanje pri katerem kroži olje od zbiralnika v ležaj in nazaj ♪
  9.      mazáštvo  -a s (ȃ) nav. slabš. nestrokovno opravljanje kakega dela, zlasti zdravljenja: preganjati mazaštvo; ukvarjati se z mazaštvom ♪
  10.      mázati  mážem nedov., mázala in mazála (á ȃ) 1. nanašati tanko plast mastne ali tekoče snovi: mazati čevlje, jermene; kose kruha mazati z marmelado, maslom; mazati se po hrbtu; mazati se s kremo za sončenje / mazati smuči // ekspr. barvati, pleskati: belo steno je rdeče mazal / slabš. mazati platno slikati 2. pog., ekspr. ličiti: mazati obrvi; ona se preveč maže; mazati si oči 3. dajati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil: mazati ležaje / mazati kolo, stroj; puško je dobro mazal 4. pog. podkupovati: mazati koga z darili, denarjem; njihov šef se da mazati 5. delati kaj umazano: ne maži zvezkov; s čevlji mi mažeš hlače; pri delu se mu ni treba mazati; ne maži si obleke / ekspr. turisti mažejo stene s svojimi čačkami; slabš. mazati papir pisateljevati, pisati // ekspr. jemati komu ugled, sramotiti: prati svoje in mazati tuje ime; da bi sebe opral, nas maže 6. ekspr. tepsti, pretepati: mazati koga z leskovo palico; mazati ga po goli koži 7. žarg., igr. pri igri s soigralci prilagati tem karte visokih vrednosti za boljši uspeh skupne igre: mazal mu je, če je le imel priložnost 8. pog., ekspr. reševati koga iz neprijetnega, zapletenega položaja: mazal ga je ven, kolikor je mogel; mazati se iz zadrege s praznimi izgovori ● slabš. težko ga gledam, ko tako maže počasi dela; ekspr. s tem si ne bom mazal rok ne bom storil tega nečastnega, negativnega dejanja; ekspr. ne maže si rok z delom noče ročno delati; noče delati sploh; pog., ekspr. jaz jo pa počasi mažem po poti grem, hodim; žarg., šport. njihova reprezentanca nas povsod maže premaguje; ekspr. mazati komu oči prikazovati komu kaj drugače, kot je v resnici; ekspr. mazati si prste s tinto hoditi v šolo; ukvarjati se s pisateljevanjem; delati v pisarni; slabš. mazati številke na tablo pisati; pog., šalj. človek ne more samo delati, treba je tudi mazati piti, jesti; če ne mažeš, ne teče ◊ gastr. nanašati na testo, meso tanko plast redkega živila; nanašati nadev na razvaljano testo za potico ali na biskvit za torto, rolado mázan -a -o: ležaji so dobro mazani ♪
  11.      mázda  -e ž (ȃ) avtomobil japonske tovarne Mazda: prodam dobro ohranjeno mazdo ♪
  12.      mazíliti  -im nedov. (í ȋ) 1. star. mazati, vtirati v kožo: sužnja jo je mazilila z oljem; maziliti se z dišavami; maziliti si lase // balzamirati: maziliti mrliča 2. rel. z oljem za maziljenje obredno mazati: maziliti čelo; maziliti roke pri mašniškem posvečenju / maziliti birmanca / maziliti kralja zlasti v fevdalizmu podeliti, priznati vladarsko oblast z maziljenjem mazíljen -a -o deležnik od maziliti: moški z maziljenimi lasmi; maziljene roke; z dišavami maziljeno telo // ekspr. pretirano slovesen, sladkoben: maziljen domislek, glas; maziljeno vedenje; prisl.: maziljeno govoriti, se vesti ♪
  13.      mazíljenec  -nca m (ȋ) vznes. komur je bila podeljena (vladarska) oblast z maziljenjem: vladar maziljenec ♦ rel. Maziljenec Kristus ♪
  14.      mazílo  -a s (í) 1. sredstvo za mazanje, zlasti v zdravstvene, kozmetične namene: iztisniti mazilo iz tube; iti k zdravniku po mazilo; rano namazati z mazilom; zdravilo je pripravljeno kot mazilo; hladilno mazilo / mazilo za kožo, lase; mazilo zoper garje 2. star. podkupnina: brez protekcije ali debelega mazila ne boš prišel dalje ◊ farm. ihtiolovo mazilo; kozm. belilno mazilo s katerim se beli koža ♪
  15.      mazljív  -a -o prid. (ȋ í) zastar. mazast: zemlja je postala težka in mazljiva ♪
  16.      mazúrij  -a m (ú) kem. umetno pridobljena radioaktivna kovina sivkasto bele barve, element Tc; tehnecij ♪
  17.      mazúten  -tna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na mazut: mazutne lise na morski gladini ♦ elektr. mazutna elektrarna ♪
  18.      meánder  -dra m (á) 1. um. okras v obliki niza iz pravokotno lomljenih črt: okrasiti z meandri; pren., knjiž. meander žil na licih 2. geogr. močna vijuga reke, okljuk: zaradi meandrov je plovba po reki počasna ♪
  19.      mécati  -am nedov. (ẹ̄) zastar. postajati sočen, zrel; mehčati se: te hruške mecajo že konec junija; grozdje so tretjič škropili, ko se je že začelo mecati ♪
  20.      mecénka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od mecen: mecenka mlade kiparke ♪
  21.      mecêsen  -sna m (é) nar. macesen: posekati mecesen; star mecesen / pog. pohištvo iz mecesna macesnovega lesa ♪
  22.      mèč  mêča m (ȅ é) 1. orožje z držajem in dolgim ravnim rezilom za sekanje in vbadanje: meč se sveti; izdreti, izvleči meč; nositi meč; vitez si je opasal meč; potegniti meč iz nožnice; prijeti za meč; zamahniti z golim mečem; krvav meč; oster meč; ročaj meča; slišalo se je žvenketanje mečev; boj, udarec z mečem; star. vihteti bridke meče ostre; svetli meč; zvezda repatica je bila kakor ognjen meč / dvorezen meč ki ima rezilo na obeh straneh; pren., ekspr. ostri meč mitraljezov je sekal skozi noč // šport. sablja z rokobranom, topim rezilom in zaščitno kroglico na koncu za športno sabljanje: učiti se držati meč; tekmovalec z mečem 2. knjiž., z oslabljenim pomenom, z rodilnikom kar se pojavlja z veliko močjo, silo: verjeti v meč pravice; žareči meči usode / pretresel nas je meč tujega gorja 3. nar. zahodno gladiola: na vrtu so visoko pognali meči ● star. meči se bliskajo boj je; star. potegniti, prijeti, zgrabiti za meč začeti se bojevati, pripraviti se na boj; star. končati pod mečem biti obglavljen; ekspr. zatreti kaj z ognjem in mečem s silo, nasilno, z orožjem; nad glavo mu visi Damoklejev meč je v nenehno preteči nevarnosti; ekspr. kdo bi si mislil, da je ta človek tak dvorezen meč človek, ki se kaže drugačnega, kot je; ekspr. križanje mečev boj, navadno z meči; nasprotovanje mnenj, nazorov; požiralec mečev artist, ki si med nastopom navidezno potiska v grlo rezilo meča; star. uma svetli meč razum, pamet ◊ etn. ples z meči pri nekaterih ljudstvih moški ples, pri katerem plesalci delajo figure z meči; igr. meč pri briškoli igralna karta s podobo meča; zgod. dva meča v fevdalizmu državna in cerkvena oblast ♪
  23.      mečáva 1 -e ž (ȃ) 1. mehki ali mehkejši del česa: srkati mečavo iz hruške, kumare / kruhova mečava sredica ♦ anat. mečava mehko vezivno tkivo med kostmi zgornjega, obokanega dela lobanje pri novorojenčku, dojenčku; mečava še ni zakostenela // nav. ekspr. mehki, mesnati del telesa: mečava stegen 2. ekspr. mehka, razmočena tla: gaziti skozi mečavo v dolini; nevarna mečava 3. ekspr. mehek, rahel sneg: gaziti v belo mečavo / mečava na cesti je zmrzovala plundra 4. knjiž. mehkost: mečava prsi ● redko zunaj je mečava južno vreme, odjuga ♪
  24.      mečenósec  -sca m (ọ̑) nekdaj plemič, ki nosi vladarju meč: cesarjev mečenosec ♪
  25.      mečílen  -lna -o prid. (ȋ) star. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen: mečilno olje ♪

   18.426 18.451 18.476 18.501 18.526 18.551 18.576 18.601 18.626 18.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA