Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (1.839-1.863)



  1.      izžarévati  -am nedov. (ẹ́) 1. oddajati toploto: ogrete skale izžarevajo / peč izžareva vročino // publ. oddajati valove, delce, sevati: radioaktivna snov izžareva / antena izžareva v tej smeri zelo malo moči 2. ekspr. kazati, izražati: njen nastop izžareva veselje do življenja // kazati se, širiti se: iz dela izžareva velika umetniška moč 3. med. širiti se z obolelega dela telesa na bližnje dele: pri žolčnem napadu izžareva bolečina pod levo lopatico izžarevajóč -a -e: toplino izžarevajoča knjižica; izžarevajoča svetloba
  2.      izžaríti  -ím dov., izžáril; izžárjen in izžarjèn ( í) 1. metal. segreti jeklo do določene temperature zaradi izboljšanja njegovih lastnosti: izžariti jeklo 2. redko razžariti: izžariti iglo nad plamenom
  3.      izžárjati  -am nedov. (á) star. izžarevati: sonce izžarja svetlobo / gozd izžarja mir
  4.      izžarjévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od izžarjévati: izžarjevanje toplote
  5.      izžarjevánje  -a s () glagolnik od izžarjeváti: izžarjevanje jekla
  6.      izžarjévati  -am nedov. (ẹ́) zastar. izžarevati: sonce izžarjeva toploto
  7.      izžarjeváti  -újem nedov.) metal. segrevati jeklo določen čas pri določeni temperaturi zaradi izboljšanja njegovih lastnosti; žariti: izžarjevati jeklo
  8.      jacquard  ipd. gl. žakar ipd.
  9.      jadrár  tudi jádrar -ja m (á; ) 1. izdelovalec jader: izučiti se za jadrarja 2. knjiž. mornar, ki skrbi za jadra: dati navodila jadrarju
  10.      jágodar  -ja m (ā) kdor goji, nabira jagode: bil je eden najbolj prizadevnih jagodarjev
  11.      jáguar  -ja m () 1. leopardu podobna črno lisasta zver, ki živi v Ameriki: krvoločen jaguar 2. avtomobil angleške tovarne Jaguar: pripeljal se je z belim jaguarjem
  12.      jaháriti  -im nedov.) nav. ekspr. jezdariti: skače čez jarke in jahari čez drn in strn / vojaki jaharijo po deželi
  13.      jájčar  -ja m () nekdaj moški, ki se ukvarja s preprodajanjem jajc: jajčar in kokošarbot. rastlina s cvetnimi koški na tankih stebelcih, Leontodon
  14.      jájčarica  -e ž () 1. kokoš, ki se goji zaradi jajc; nesnica: usmeriti se na vzrejo jajčaric / njene kokoši so dobre jajčarice 2. ženska, ki se ukvarja s (pre)prodajanjem jajc: prodati jajca jajčarici; jajčarice na trgu 3. žarg., voj. ročna bomba jajčaste oblike: odviti in vreči jajčarico
  15.      jámar  -ja m () 1. kdor obiskuje, odkriva, raziskuje podzemeljske, kraške jame: rešiti skupino jamarjev; spuščanje jamarjev v brezno // redko speleolog: publikacija znanega jamarja 2. nav. ekspr. kdor živi v jami, votlini: imel je brado kot kak jamar 3. lov. pes, ki lovi po jazbinah in lisičinah: vzgojiti jazbečarja za jamarja
  16.      jámarica  -e ž () zool. raca selivka z rdečim kljunom in rdečimi nogami; votlinska gos
  17.      jamáriti  -im nedov.) lov. s psom loviti po jazbinah in lisičinah: jamariti in grmariti
  18.      jamárjenje  -a s (á) glagolnik od jamariti: navduševati se za jamarjenje / primernost jazbečarja za jamarjenje
  19.      jámarski  -a -o prid. () nanašajoč se na jamarje ali jamarstvo: jamarska ekspedicija, oprema / razstava s področja jamarskih raziskav / jamarska lestvica vrvna, žična lestev, ki se uporablja pri raziskovanju podzemeljskih jam
  20.      jámarstvo  -a s () obiskovanje, odkrivanje, raziskovanje podzemeljskih, kraških jam: pionirji slovenskega planinstva in jamarstva // redko speleologija: razprava s področja jamarstva
  21.      jámičkar  -ja m (ā) agr. stroj za delanje jamic za sajenje
  22.      jámščarica  -e ž () knjiž. jamska svetilka: medla svetloba jamščaric; rudarji z jamščaricami v rokah
  23.      jáničar  -ja m () 1. v fevdalni Turčiji pripadnik stalnih, plačanih elitnih pehotnih enot, navadno kot otrok ugrabljen in poturčen: janičarji so plenili po deželi; odpeljali so ga in vzgojili za janičarja 2. ekspr. izdajalec, odpadnik: prekleti janičar / literarni janičar
  24.      jáničarski  -a -o prid. () nanašajoč se na janičarje: janičarski oddelki / tako početje je janičarsko
  25.      jáničarstvo  -a s () 1. v fevdalni Turčiji obstoj, pojav janičarjev: janičarstvo je bilo steber takratne turške vojske 2. ekspr. izdajstvo, odpadništvo: zgražali so se nad njegovim janičarstvom

   1.714 1.739 1.764 1.789 1.814 1.839 1.864 1.889 1.914 1.939  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA