Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (18.364-18.388)



  1.      malorúski  -a -o prid. () star. ukrajinski: maloruski jezik / maloruske stepe
  2.      malorúščina  -e ž () star. ukrajinščina
  3.      máloslikóven  -vna -o prid. (-ọ̄) fot. nanašajoč se na uporabo filmskega traku širine 35 mm: maloslikovni fotografski aparat; maloslikovni projektor; maloslikovna kamera / v sedanjem času se je zelo razvila maloslikovna fotografija / maloslikovni format format posnetka z mero 24x36 mm
  4.      malosŕčen  -čna -o prid. () star. malodušen, neodločen: biti, postati malosrčen; strah ga je naredil malosrčnega / imeti malosrčen značaj
  5.      malosŕčnost  -i ž () star. malodušnost, neodločnost: obšla ga je silna malosrčnost; trpljenje in nadloge so ga pahnile v malosrčnost / literaturo je prevzela neka apatična malosrčnost
  6.      málost  tudi malóst -i ž (á; ọ̑) 1. star. kar je malo pomembno, nepomembno; malenkost: tu pa tam je opozoril na kako malost; ob malostih okoli sebe ne vidi velikih stvari; ne mara se ukvarjati z malostmi // malo pomemben, malo vreden predmet: s to malostjo sem se te spomnil za rojstni dan 2. redko lastnost, značilnost majhnega; majhnost: malost moje domovine; številčna veličina in malost / polašča se ga čustvo malosti
  7.      málosten  tudi malósten -tna -o prid. (á; ọ̑) star. malenkosten: malostni ostanki nekdanjega trdnega zidu / malostni ljudje
  8.      maloščetínec  -nca m () nav. mn., zool. mnogočlenarji, ki imajo na členih malo ščetin, Oligochaeta
  9.      maloštevílen  -lna -o prid. () publ. ki obstaja v majhnem številu: maloštevilne hiše; skrbno je hranila njegova maloštevilna pisma; taka najdišča so maloštevilna redka / veliki in maloštevilni narodi majhni
  10.      maloštevílnost  -i ž () publ. lastnost, značilnost maloštevilnega: maloštevilnost figur na sliki; maloštevilnost podatkov o pesnikovem življenju / maloštevilnost naroda majhnost
  11.      malôta  -e ž (ó) zastar. malenkost: sprla sta se zaradi malote / mravelj zaradi njih malote ne razločimo na daljavo majhnosti
  12.      malôten  -tna -o prid. (ó) zastar. malenkosten, majhen: to so le malotne napake; vse se mu je zdelo malotno in nepomembno / ljudje malotnega značaja
  13.      maloúmen  -mna -o prid. (ú ū) evfem. nespameten, neumen: maloumen človek / slabo in maloumno literarno delo; maloumno govorjenje maloúmno prisl.: zakaj si se tako maloumno napil
  14.      maloúmnost  -i ž (ú) evfem. nespametnost, neumnost: to dejanje kaže njegovo maloumnost / v svoji maloumnosti je marsikdaj slabo ravnal
  15.      maloúpnost  -i ž (ū) star. malodušje: biti nagnjen k maloupnosti; toniti v maloupnost
  16.      malovážen  -žna -o prid. (á ā) knjiž. nevažen: malovažen človek / pogovarjati se o malovažnih stvareh / reči z malovažnim glasom brezbrižnim malovážno prisl.: malovažno kaj reči
  17.      malovážnost  -i ž (á) knjiž. lastnost, značilnost malovažnega: malovažnost vsega, kar je dosegel
  18.      malovédnež  -a m (ẹ̑) star. nevednež: ko sem ga spoznal, je bil resničen malovednež
  19.      malovréden  -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je nižje, manj kakovostne vrste: malovredni izdelki; malovredna krma, stvar 2. ki ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti: malovreden človek; biti malovreden / malovreden značaj / malovreden sin / ekspr. malovredna ženska vlačuga, prostitutka
  20.      maltéški  -a -o prid. (ẹ̑) v zvezah: film. malteški križ vrtljiva zaslonka v kinoprojektorju ali snemalni kameri; rel. malteški križ križ z zarezami na koncu krakov; malteški viteški red viteški red, ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov
  21.      maltežàn  in maltežán -ána m ( á; ) rel. član malteškega viteškega reda: maltežani in templjarji
  22.      maltóza  -e ž (ọ̑) kem. disaharid, pridobljen iz škroba, sladni sladkor
  23.      maltuzianízem  -zma m () soc. teorija, po kateri število ljudi hitreje narašča kot možnosti za pridobivanje hrane: pristaš maltuzianizma
  24.      malverzácija  -e ž (á) knjiž. poneverba, goljufija: odkriti malverzacijo; z malverzacijami si je prilastil precej denarja
  25.      máma  -e ž (á) v družinskem okolju ženska v odnosu do svojega otroka: mama peče kruh; pokliči mamo; z mamo je šel v trgovino / kot nagovor mama, igraj se z nami; v osmrtnicah dotrpela je naša dobra mama / stara mama stara mati, babicaekspr. partizanska mama ženska, ki požrtvovalno skrbi za partizane

   18.239 18.264 18.289 18.314 18.339 18.364 18.389 18.414 18.439 18.464  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA