Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (18.289-18.313)


  1.      makedónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Makedonce ali Makedonijo: makedonski jezik; makedonski narod / makedonska podjetja ♪
  2.      makéta  -e ž (ẹ̑) predmet, izdelan za ponazoritev, prikaz obravnavanega objekta, naprave, v zmanjšanem merilu: izdelati maketo gradu; maketa mestnega dela, ladje, letala, spomenika / pri filmskih snemanjih uporabljati makete ◊ tisk. natančen posnetek bodoče knjige iz nepotiskanega papirja za pripravo platnic in ščitnega ovitka; voj. predmet za ponazoritev vojaškega objekta, bojnega sredstva pri urjenju streljanja na cilj, v naravni velikosti ♪
  3.      máki  -ja m (ȃ) nav. mn., zool. majhne, na Madagaskarju živeče polopice z velikimi očmi in zelo podaljšanimi nartnimi kostmi, Cheriogalaginae ♪
  4.      makiavelízem  tudi machiavellízem -zma [makjaveli-] m (ȋ) 1. polit. načelo, ki zagovarja uporabo tudi zvijačnih, nemoralnih sredstev za dosego cilja: pristaš makiavelizma 2. nav. slabš. brezobzirnost, zvijačnost: znan je zaradi svojega makiavelizma ♪
  5.      makníti  in mákniti -em dov. (ȋ á) star. premakniti: plug je maknil na ogon / bil je pijan, da ni več maknil jezika makníti se in mákniti se iti stran, oditi: več dni se ni maknil od doma ♪
  6.      mákovica  -e ž (ā) nar. vzhodno 1. makova glavica: streti makovico 2. makova potica ♪
  7.      makovína  -e ž (í) zastar. opij, papaverin ♪
  8.      mákroekonomíja  -e ž (ȃ-ȋ) ekon. ekonomija, ki se ukvarja z narodnim gospodarstvom kot celoto: razvoj makroekonomije ♪
  9.      makroskópski  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. tako velik, da se vidi s prostim očesom, ant. mikroskopski: makroskopski pojavi / makroskopsko opazovanje makroskópsko prisl.: makroskopsko stvar ni spremenjena ♪
  10.      maksimalíst  -a m (ȋ) knjiž. kdor zagovarja, zastopa največje zahteve pri kakem delovanju, prizadevanju: maksimalisti v stranki ♪
  11.      maksimalízem  -zma m (ȋ) knjiž. zagovarjanje, zastopanje največjih zahtev pri kakem delovanju, prizadevanju: večini v stranki očitati maksimalizem ♪
  12.      maksimíranje  -a s (ȋ) glagolnik od maksimirati: maksimiranje cen; maksimiranje denarnega obtoka ♪
  13.      maksimírati  -am dov. in nedov. (ȋ) ekon. uradno dovoliti, določiti najvišjo mero, zlasti ceni: maksimirati cene živil, živilom; maksimirati obrestno mero, stanarine maksimíran -a -o: maksimirana cena ♪
  14.      máksimum  -a tudi -ima m (ȃ) največja količina, mera, ki je še dovoljena, dopustna ali mogoča, ant. minimum: doseči maksimum / do maksimuma izkoristiti stroj / agrarni ali zemljiški maksimum največja dovoljena zemljiška lastnina // ekspr. zelo velika mera: maksimum discipline, napora / naspati se do maksimuma ◊ adm. blagajniški maksimum najvišji dopustni znesek, ki se sme hraniti v blagajni; bot. toplotni maksimum najvišja temperatura, pri kateri more rastlina še rasti; mat. maksimum vrednost, ki je ne presega nobena druga vrednost, največja vrednost ♪
  15.      makulatúra  -e ž (ȗ) 1. tisk. slabo tiskana, izdelana knjiga ali tiskovina: odpeljati makulaturo; makulatura za zavijanje; staro zalogo knjig so prodali kot makulaturo / žarg. brošura bo šla v makulaturo 2. knjiž. malo vredna literatura: bere le makulaturo ♪
  16.      mála  -e ž, málih (ȃ) nav. ekspr. 1. majhna deklica: kam greste, tovariš, je vprašala mala / kot nagovor kaj bi rada, mala // (majhna) hči: mati je šivala, mala pa je ležala v košarici; žena mu je pripovedovala o mali 2. redko dekle, ljubica: z malo greva v kino / kot nagovor še enkrat me poljubi, moja mala; prim. majhen, mali prid., mali m ♪
  17.      málaga  -e ž (ȃ) sladko vino rdeče ali zlato rumene barve iz okolice Malage: buteljka malage ♪
  18.      malahít  -a m (ȋ) zelen poldrag kamen s temnejšimi žilami: ogrlica, skrinjica iz malahita ♦ min. rudnina zeleni bakrov karbonat s hidroksilno skupino ♪
  19.      malahíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na malahit: malahiten kipec / malahitna barva malahítno prisl.: malahitno zelen ♪
  20.      málati  -am nedov. (ȃ) žarg. slikati: lepo je znal malati // nižje pog. pleskati, slikati: danes malamo stanovanje málan -a -o: soba je bila lani malana / star. malana kamrica poslikana ♪
  21.      málce  prisl. (ā) ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: z malce prevelikim veseljem so poslušali; je malce zmedena / samo malce se nasmehni / vratar je malce čudaka ♪
  22.      málček  -čka m (ȃ) knjiž. predšolski otrok, zlasti deček: malček občuduje novi avto; slikanice za naše malčke; šolarji in malčki // ekspr. (majhen) sin: pri sosedovih so dobili še enega malčka; svojega malčka je izročila sosedi v varstvo ◊ ped. otrok od prvega do tretjega leta starosti ♪
  23.      málček  [čǝk] prisl. (ā) nar. zahodno malo, malce: je malček bolan / malček me je peklo / popij malček kave ♪
  24.      málenica  -e ž (á) nar. mlin, zlasti kot prostor: kdo dela v malenici, gospodar ali sin ♪
  25.      malénkost  -i ž (ẹ́) 1. kar je malo pomembno, nepomembno: zaradi take malenkosti ni treba hoditi tja; o vsaki malenkosti, ki jo je naredil, je pripovedoval; drobnarije in malenkosti / ekspr. joka, pritožuje se za vsako malenkost // v povedni rabi izraža majhno pomembnost, nepomembnost: pet milijonov, to res ni malenkost / kot vzklik »Janez, hvala za knjigo.« »Oh, malenkost« // v povedni rabi izraža opravljanje, izvrševanje česa brez truda, napora: nesti vrečo po stopnicah je njemu, zanj malenkost; vse to opraviti v enem dnevu ni nobena malenkost 2. ekspr. malo pomemben, malo vreden predmet: take malenkosti mu ne moremo podariti; za rojstni dan sem ti kupil to malenkost; vsakokrat je prinesel za otroke kako malenkost 3. pog., z rodilnikom zelo majhna količina: s seboj smo vzeli malenkost hrane / zvečer bi kako malenkost popili / stopi še malenkost stran 4. nav. šalj., v zvezi moja malenkost jaz: prišli bomo žena, sin in moja malenkost ♪

   18.164 18.189 18.214 18.239 18.264 18.289 18.314 18.339 18.364 18.389  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA