Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (18.139-18.163)


  1.      lúla  -e ž (ȗ) zastar. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom; pipa: natlačiti, prižgati si lulo / turška lula ♪
  2.      lúmen  -mna in -a m (ú) 1. anat. premer, prostornina cevastega organa, svetlina: črevesni lumen; zmanjšani lumen arterije pri arteriosklerozi 2. fiz. enota za merjenje svetlobnega toka: meriti z lumni; ta žarnica daje svetlobni tok tisoč lumnov ● iron., redko ta človek res ni poseben lumen ni posebno bister, pameten ♪
  3.      luminál  -a m (ȃ) farm. pomirjevalno in uspavalno sredstvo grenkega okusa: zaužiti preveliko dozo luminala ♪
  4.      luminiscénca  tudi luminescénca -e ž (ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zlasti zaradi zunanjih vplivov, svetlikanje: luminiscenca bakterijskih kultur ♪
  5.      luminíst  -a m (ȋ) um. umetnik, ki poudarja na slikah kontraste svetlobe in teme ♪
  6.      lúmp  -a m, im. mn. lúmpi in lúmpje (ȗ) slabš. ničvreden človek, malopridnež: izvedela sem, kakšen lump je; če je raztrgan, še ni rečeno, da je lump / lumpa so prijeli zločinca, hudodelca / kot psovka: tekla je za njim in kričala: lopov, lump; osleparil me je, lump / ekspr. saj veš, da so fantje lumpi ♪
  7.      lumpácij  -a m (á) šalj., redko ničvreden človek, malopridnež: ti si star lumpacij / to sta moja dva mala lumpacija, ju je predstavila mati ♪
  8.      lúna  -e ž (ú) 1. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: čas, ko je luna v celoti osvetljena; raziskovati luno; oddaljenost lune od zemlje; polet na luno / v astronomiji: nastanek Lune; Luna in drugi planeti // to nebesno telo glede na osvetljenost: luna sije, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu; svetla, pesn. bleda luna; žarki lune; obraz kakor luna okrogel, širok / luna raste viden je vedno večji del njene površine; nar. mlada luna mlaj; polna luna ko je vidna vsa njena površina; ob polni luni v času, ko je vidna vsa njena površina; nar. stara luna zadnji krajec 2. pesn. mesečina: luna lije v sobo / pri luni se je sprehajal po polju 3. star. (lunin) mesec: to je bilo pred tremi lunami ● poljud. luna ga nosi je mesečnik; ekspr. že spet jo luna nosi je zmedena, neuravnovešena; hodi, kot bi ga luna nosila zamišljeno, neprisebno, raztreseno; pog., ekspr. ali te luna trka zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni; ekspr. lajati v luno nemočno groziti, onemoglo zmerjati; ekspr. ali živiš na luni, ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; pog., ekspr. saj nisem tako za luno neumen, naiven ◊ astr. Jupitrove lune sateliti ♪
  9.      lúnek  -nka m (ȗ) 1. nar. klin, ki preprečuje, da kolo ne pade, zdrsne z osi; osnik: vtakniti lunek v os 2. nekdaj manjša prostorninska mera: lunek žganja ♪
  10.      lúnin  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na luno: lunina površina / bleda lunina svetloba / lunin mrk; lunin srp oblika lune, ki se vidi ožja kot prvi ali zadnji krajec ♦ astr. Lunin krater lijakasta vdolbina na Lunini površini z nekoliko dvignjenim robom; Lunin krog ali Lunin ciklus doba devetnajstih let, po kateri se ponovijo Lunine mene na iste dni istega meseca; Lunin mesec čas, ki ga porabi Luna, da enkrat obkroži Zemljo; Lunina mena ali Lunina faza razmerje med osvetljenim delom in celotno navidezno ploskvijo Lune; Lunino leto leto, ki ima 354 dni; meteor. lunin dvor ali lunin halo svetli kolobar okrog lune, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju ♪
  11.      lúnker  -ja m (ū) metal. votlina v ulitku, nastala pri strjevanju: nevarnost za nastanek lunkerjev ♪
  12.      lúnojásen  -sna -o prid. (ȗ-á) zastar. mesečen, jasen: Tako je računal v tihih, sanjavih, lunojasnih nočeh, ko ni mogel spati (K. Meško) ♪
  13.      lúnula  -e ž (ȗ) 1. rel. majhno držalo v obliki polmeseca za hostijo v monštranci: razpreti lunulo 2. arheol. okrasek v obliki polmeseca: pri izkopavanju je bila najdena tudi lunula ♪
  14.      lúpa  -e ž (ú) preprosta optična priprava za opazovanje majhnih stvari; povečevalno steklo: opazovati žuželke skozi lupo, z lupo / urarska lupa ∙ knjiž. postaviti, vzeti pod lupo napake in pomanjkljivosti pod mikroskop, drobnogled ♦ fot. časovna lupa časovna leča ♪
  15.      lupáč 1 -a m (á) nar. vzhodno kdor lušči (bučno seme): ker je bil pridelek bučnic dober, je prišlo zvečer veliko lupačev / lupači koruze ličkarji ♪
  16.      lupáč 2 -a m (á) zool. roparska morska riba s prisekano repno plavutjo in črno pego za prsnimi plavutmi; vahnja ♪
  17.      lúpati  -ljem tudi -am nedov. (ȗ) nar. vzhodno odstranjevati lupino, kožo; lupiti: lupati krompir, sadje / pozimi so lupali posušeno bučno seme luščili / lupati koruzo ličkati ♪
  18.      luperkálije  -lij ž mn. (á ȃ) pri starih Rimljanih slavje v čast boga Favna kot zaščitnika pred volkovi ♪
  19.      lúpežnik  -a m (ȗ) zastar. ničvreden človek, malopridnež: ne verjemi temu lupežniku ♪
  20.      lupílec  -lca [lc in u̯c] m (ȋ) 1. kdor odstranjuje lupino, kožo: pomivalci posode in lupilci krompirja ♦ gozd. delavec, ki odstranjuje lubje 2. lupilnik: lupilec za krompir se je pokvaril ♪
  21.      lúpina  -e ž (ȗ) agr. rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetju: podorati lupino; krmiti z lupino ♪
  22.      lupína  -e ž (í) 1. mehek, sočen ovoj sadov, plodov: odstraniti banani, jabolku, krompirju, pomaranči lupino; sadje z debelo, tanko lupino / zelena orehova lupina; bodičasta lupina kostanja, žira ježica / pospravil je jabolčne lupine olupke 2. trd, suh ovoj sadov, plodov: streti, zdrobiti lupino; izluščiti jedrce iz lupine; valovi so premetavali ladjo kakor orehovo lupino / lešnikova, orehova lupina; pren., ekspr. za njegovo trdo lupino se skriva dobro srce 3. ovoj jajca, navadno trd, apnenčast: natreti, razbiti lupino; pišče je prekljuvalo tanko lupino / jajčna lupina; mehka kožnata lupina kačjega jajca 4. zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali: školjka odpre, zapre lupino; lupina je gladka, rebrasta / lupina morskega ježka // zunanje ogrodje nekaterih nižje razvitih živali, navadno spiralno zavito; hišica: polževa lupina 5. zunanji del kakega predmeta, zlasti okroglega: lupine granat / od čolna je ostala samo lupina / ekspr. stali so v lupini velikanske dvorane // ekspr. (majhen) čoln, (majhna) ladja: vse tri lupine so se v viharju s tovorom in ljudmi potopile 6. ekspr. kar je za kaj nepomembno: pomembno je jedro, ne lupina; njegova prijaznost je samo lupina / knjiž., z oslabljenim pomenom: lupina njegovega slabotnega telesa skriva bogato dušo; lupina videza obdaja resnico ● ekspr. počasi je zlezel iz svoje lupine postal dejaven, sproščen; ekspr. če te mika jedro, zgrizi lupino če hočeš stvar popolnoma spoznati, se moraš potruditi ◊ arhit. lupina neravna, navadno izbočena tanka plošča, ki pokriva prostore večjih razsežnosti; bot. semenska lupina tanek ovoj semena; um. lupina stene, stropi, ki obdajajo in oblikujejo prostor ♪
  23.      lupínast  -a -o prid. (í) podoben lupini: lupinasta oblika ◊ aer. lupinasta konstrukcija letala konstrukcija, po tankosti, ukrivljenosti zunanjih nosilnih sten podobna (jajčni) lupini; agr. lupinasto sadje sadje, ki ima trd, suh ovoj; arhit. lupinast stol stol, po tankosti, ukrivljenosti ploskve, ploskev podoben (jajčni) lupini; grad. lupinasta konstrukcija ♪
  24.      lupínje  -a s (ȋ) nar. vzhodno 1. več olupkov, olupki: krompirjevo lupinje / lupinje čebule 2. več luščin, luščine: otresel se je lupinja bučnic, ki mu je viselo na obleki ♪
  25.      lupíti  in lúpiti -im nedov. (ȋ ú) 1. odstranjevati lupino, kožo: lupiti jabolka, krompir, pomarančo; lupiti jajce; lupiti z nožem, s prsti / lupiti oreh odstranjevati zeleno lupino // odstranjevati lubje: lupiti deblo; vrba se rada lupi 2. ekspr., redko izkoriščati, odirati: strašno je lupil svoje dolžnike lupíti se in lúpiti se navadno v zvezi s koža izgubljati zgornje, zunanje plasti: po bolezni, močnem sončenju se koža lupi / lupiti se v luskah / pog. hrbet se mu lupi koža na hrbtu ♪

   18.014 18.039 18.064 18.089 18.114 18.139 18.164 18.189 18.214 18.239  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA