Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (176-200)

176.      arogántnež  -a m (ȃ) aroganten človek: bil je prepirljivec in arogantnež ♪
177.      arogántnost  -i ž (ȃ) lastnost arogantnega človeka: v prepiru je pokazal vso svojo arogantnost ♪
178.      aróma  m neskl. (ọ̑) zastar. prijeten, plemenit vonj; aroma ž: znal je ceniti pristni aroma čaja ♪
179.      aróma  -e ž (ọ̑) prijeten, plemenit vonj: vino ima dobro aromo; izboljšati aromo cigarete; vanilijeva aroma; aroma ananasa; aroma črne kave // snov, ki daje prijeten, plemenit vonj; aromat: sladoledu dodajajo različne arome ♪
180.      aromát  -a m (ȃ) snov, ki daje prijeten, plemenit vonj: dodati pijači aromat // zastar. prijeten, plemenit vonj; aroma ž ♪
181.      aromáten  -tna -o prid. (ȃ) zastar. blago dišeč, vonjav: aromaten gozdni zrak ♪
182.      aromátičen  -čna -o prid. (á) ki ima prijeten, plemenit vonj: aromatičen čaj; aromatična pijača / aromatično cvetje kamilic ♪
183.      aromatizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) dodati čemu prijeten, plemenit vonj: aromatizirati pijačo; aromatizirati domači tobak / aromatizirati pralni prašek aromatizíran -a -o: aromatizirano vino ♪
184.      aromátski  -a -o prid. (ȃ) 1. aromatičen: aromatski dodatki k hrani; aromatske dišave 2. kem. ki vsebuje enega ali več benzenovih obročev: aromatske spojine ♪
185.      aromúnski  -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na Aromune: aromunski jezik ♪
186.      arondácija  -e ž (á) zaokrožitev zemljišč v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: izvesti arondacijo zaradi modernizacije kmetijske proizvodnje; razpravljati o arondaciji; arondacija kmetijskih obdelovalnih površin ♪
187.      arondacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na arondacijo: arondacijski postopek / dobil je arondacijsko odločbo ♪
188.      arondírati  -am dov. in nedov. (ȋ) zaokrožiti zemljišča v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: arondirati zadružne njive arondíran -a -o: obdelava arondiranega polja ♪
189.      arpéggio  [-edžo] prisl. (ẹ̑) muz., označba za način izvajanja kot na harfi: igrati arpeggio arpéggio -a m izvajanje akordov, ko toni ne zazvenijo hkrati, temveč drug za drugim: ciganska godba je končala skladbo z dolgim drgetajočim arpeggiom ♪
190.      aršín  -a m (ȋ) nekdaj ruska dolžinska mera, približno 70 cm: palica, dolga dva aršina ♪
191.      artefákt  -a m (ȃ) arheol. ročno izdelano orodje, orožje iz predzgodovinske ali prazgodovinske dobe: zbirka najdenih artefaktov; kamniti artefakti; koliščarski artefakti; artefakt iz kosti ♪
192.      arteficiálen  -lna -o prid. (ȃ) med. umetno narejen: arteficialni pnevmotoraks / arteficialni abortus umetno izzvani abortus ♪
193.      artél  -a m (ẹ̑) v carski Rusiji in v Sovjetski zvezi zadružna organizacija različnih tipov: kmetijski artel ♪
194.      arteriálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na arterija 1: arterialne kapilare / arterialna kri ♪
195.      arterializácija  -e ž (á) med. naravno ali umetno napajanje krvi s kisikom ♪
196.      artêrija  -e ž (é) 1. anat. žila, ki odvaja kri od srca; odvodnica, utripalnica: kri je curkoma brizgala iz arterije; pljučna arterija; preprečiti poapnitev arterij; kri v arterijah in venah 2. važna prometna zveza, pot: usposobiti vse mestne arterije za promet; vodna, železniška arterija ♪
197.      artêrijski  -a -o prid. (é) nanašajoč se na arterija 1: arterijsko ožilje / arterijska kri ♪
198.      artêriosklerótičen  -čna -o prid. (ē-ọ́) nanašajoč se na arteriosklerozo: arteriosklerotične spremembe v ožilju / arteriosklerotičen bolnik ♪
199.      artêriosklerótik  -a m (ē-ọ́) kdor ima arteriosklerozo ♪
200.      artêrioskleróza  -e ž (ē-ọ̑) poapnitev in otrdelost arterij: že nekaj let ga muči arterioskleroza ♪

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276