Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (17.201-17.225)


  1.      krvožêljen  -jna -o prid. (é ē) 1. nav. ekspr. ki (rad) pije, sesa kri: krvoželjni komarji 2. nav. ekspr. ki (rad) mori, ubija: krvoželjen tiger // slabš. zelo okruten, brezobziren: krvoželjni vojaki ♪
  2.      kržák  -a m (á) nar. vzhodno ročna ribolovna priprava z mrežo, pritrjeno na dveh prekrižanih palicah; križak ♪
  3.      ksantofíl  -a m (ȋ) bot. rumeno ali rjavo barvilo v rastlinskih celicah ♪
  4.      ksenofobíja  -e ž (ȋ) knjiž. sovraštvo, odpor do tujcev in tujega: članek obravnava ksenofobijo pri posameznih narodih ♪
  5.      ksénon  -a m (ẹ̑) kem. težek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Xe: s ksenonom napolnjena cevka ♪
  6.      kserografíja  -e ž (ȋ) tisk. izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku: pri svojem delu si je veliko pomagal s kserografijo // dejavnost, ki se ukvarja s takim izdelovanjem kopij: razvoj kserografije ♪
  7.      ksilofón  -a m (ọ̑) muz. glasbilo z lesenimi ploščicami, na katere se udarja z lesenima paličicama: igrati na ksilofon ♪
  8.      kšèft  kšêfta in kšéft -a m (ȅ é; ẹ̑) nižje pog. trgovska dejavnost, trgovanje, ki prinaša navadno večji dobiček: ima smisel za kšeft / naredil je dober kšeft kupčijo // delo, opravek: ta kšeft mu ne gre od rok ♪
  9.      kúba  -e ž (ȗ) cigara iz srednje dobrih vrst tobaka, krajša od havane: kaditi kubo ♪
  10.      kubánski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Kubance ali Kubo: kubanski revolucionarji ♦ gastr. kubanski rum originalni rum z manj močno aromo in manjšo stopnjo alkohola ♪
  11.      kubíčen  in kúbičen -čna -o prid. (ȋ; ú) 1. nanašajoč se na kub: kubični koren; kubična enačba, funkcija 2. v zvezi kubični meter enota za merjenje prostornine: kupiti tri kubične metre drv; izkopali so več kubičnih metrov [m3] zemlje / kubični centimeter ● žarg., avt. koliko kubičen je motor kolikšna je njegova gibna prostornina ◊ min. kubični silikat silikat, ki se pojavlja v kristalih kubičnega sistema; kubični sistem sistem, v katerem so vse tri osi med seboj pravokotne in enako dolge ♪
  12.      kúbičnost  -i ž (ú) knjiž. lastnost, značilnost kúbičnega: kubičnost kamnitnega podstavka; poudaril je kubičnost predmetov / masivna kubičnost ♪
  13.      kubík  -a m (ȋ) pog. kubični meter: za kubik lesa je dobil precej denarja; odmetati več kubikov snega / meriti v kubikih // žarg. kubični centimeter: vbrizgal mu je več kubikov zdravila / koliko kubikov ima motor tvojega avtomobila ♪
  14.      kubízem  -zma m (ȋ) um. zahodnoevropska umetnostna smer v slikarstvu v začetku 20. stoletja, ki upodablja naravo tako, da jo razstavlja na osnovne prostorske oblike: predstavnik kubizma ♪
  15.      kúcelj  -clja m (ú) nar. zahodno grič, vzpetina: na kuclju je stala cerkev ◊ alp. nižja skala z zaobljenim vrhom ♪
  16.      kúcljast  -a -o prid. (ú) nar. zahodno ki ima kuclje: kucljasta pokrajina ♪
  17.      kúčma  -e ž (ȗ) okroglo krzneno pokrivalo, ki sega do ušes: pokriti se s kučmo; z astrahanom obšita kučma; kučma iz bobrovega krzna // ekspr., navadno z rodilnikom kar kaj pokriva: z velikim naporom so dosegli sneženo kučmo vrha ♪
  18.      kúga  -e ž (ú) 1. huda nalezljiva bolezen bezgavk, pljuč ali krvi: v mestu je kuga; izbruhnila je epidemija kuge; povzročitelj kuge; smrdi kot kuga; bolezen se je širila kot kuga zelo hitro; ogibajo se ga kot kuge / ekspr. črna kuga / kot kletvica: da bi te kuga; kuga te poberi // ekspr., v povedni rabi izraža težko ozdravljivost ali neozdravljivost, navadno zelo razširjene bolezni: rak je grozljiva kuga / ta bolezen je prava kuga 2. ekspr., navadno s prilastkom kar ima množično uničujoče, pogubne posledice: take ideje so kuga sodobne družbe; kuga fašizma se širi po Evropi / alkoholna kuga ● publ. bela kuga čezmerno omejevanje rojstev ◊ bot. vodna kuga vodna rastlina z listi, nameščenimi v vretencih, in dolgopecljatimi cveti, Elodea canadensis; kem. cinova kuga razpadanje cina v prah; med. bubonska kuga pri kateri otečejo bezgavke; pljučna kuga; vet. goveja kuga nalezljiva bolezen goveda z vnetjem in nekrozo sluznice prebavil; kokošja kuga nalezljiva bolezen perutnine z vnetjem dihal in prebavil; pasja kuga nalezljiva bolezen psov zlasti z vnetjem dihal, prebavil in osrednjega živčevja; prašičja kuga nalezljiva bolezen prašičev s krvavitvami v notranjih organih in vnetjem prebavil ♪
  19.      kúha  -e ž (ú) 1. kuhanje: lotila se je kuhe; mešati jed med kuho; hiteti s kuho / prinesti krompirja za eno kuho 2. ekspr., redko jed, hrana: pripravljati kuho; jesti dobro, enolično kuho / kuhi je primešala dišave // star. (kuhana) hrana za prašiče: gosta kuha; kotel za kuho ♪
  20.      kúhalica  -e ž (ú) nar. soparica, sopara: Na trgu je žehtela kuhalica, rejenim muham so gorele kreljutce, prah se je vzdigoval v strehe (S. Vuga) ♪
  21.      kúhanje  -a s (ú) glagolnik od kuhati: ukvarjati se s kuhanjem / mešati jed med kuhanjem; kuhanje mesa / posoda za kuhanje turške kave / kuhanje žganja / s kuhanjem trme ne boš nič dosegel ♪
  22.      kúhati  -am nedov. (ú ȗ) 1. delati hrano (bolj) užitno z delovanjem toplote: uči se kuhati; zna zelo dobro kuhati; kuha in pospravlja; pri tej hiši se slabo kuha / kuhati kosilo, večerjo / kuha le na olju / kuhati na elektriko, plin // imeti hrano v vreli vodi, da postane (bolj) užitna: kuhati meso, zelenjavo; kuhati v pokriti posodi; kuha in peče; v loncu se kuha krompir / kuhati čaj, kavo; kuhati juho / kuhati kaj do mehkega / kuha samo na kuhalniku // imeti kaj v vreli vodi zaradi čiščenja, pranja: kuhati perilo 2. pridobivati kaj z delovanjem toplote: iz sliv kuhati marmelado; kuhati žganje / kuhati klej / kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca 3. ekspr. pripravljati kako dejavnost, akcijo, navadno skrivaj, zahrbtno: možje so kuhali maščevanje; neprestano nekaj kuha; spraševal se je, kaj se kuha proti njemu 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: kar naprej kuha trmo; kuhati zavist / še vedno kuha jezo nanj ● pog. kuhati mulo kazati jezo, nejevoljo, navadno z vztrajnim molkom; ekspr. bolnika je vso noč kuhala vročina imel je visoko vročino; ekspr. jezen je, da ga kar kuha zelo ◊ les. kuhati les pripravljati les za nadaljnjo obdelavo s segrevanjem v vroči vodi kúhati se ekspr. 1. pojavljati se v visoki stopnji: v srcu se mu kuha bes, sovraštvo; v njem se kuha jeza 2. biti, zadrževati se v vročini: ljudje so se kuhali v nabito polni dvorani / bilo je tako vroče, da se je kar kuhal kuhajóč -a -e: težko je zadrževal kuhajoče se sovraštvo kúhan -a -o: jesti kuhan fižol, kostanj; na mleku kuhani riž; krompir je že kuhan; napol kuhana jed / kuhano maslo maslo, ki se mu s kuhanjem izloči voda; mehko ali v mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom ∙ rdeč kot kuhan rak zelo; ekspr. kuhan in pečen je pri njih pogostokrat, dostikrat je pri njih ♦ gastr. kuhano vino vroča pijača iz prevretega vina, sladkorja in začimb ♪
  23.      kúhinja  -e ž (ú) 1. prostor, v katerem se pripravlja hrana: gospodinja je bila v kuhinji; svetla, velika kuhinja / bivalna kuhinja ki vključuje jedilni prostor; kuhinja z jedilnim kotom / čajna kuhinja soba za pripravljanje toplih pijač in malic v bolnicah in zavodih; pren., slabš. politična kuhinja // pohištvo za ta prostor: kupil je sodobno kuhinjo; kuhinje in spalnice / švedska kuhinja funkcionalno oblikovani in razporejeni kuhinjski elementi 2. navadno s prilastkom hrana, jedi, pripravljene na določen način: pri njih imajo dobro kuhinjo; rad ima izbrano kuhinjo / domača kuhinja mu dobro de doma pripravljena hrana; francoska in kitajska kuhinja; v hotelu imajo priznano mednarodno kuhinjo hrano, jedi, značilne za različne narode, dežele // ekspr. kuhanje, kuha: ves dan se ukvarja s kuhinjo 3. navadno s prilastkom organizirano prehranjevanje določene skupine ljudi: tovarna ima svojo kuhinjo / hotel z lastno kuhinjo / delavska, javna, šolska kuhinja / mlečna kuhinja v kateri se pripravlja in servira malica, navadno iz mlečnih izdelkov / šef kuhinje ◊ agr. svinjska kuhinja manjši prostor ob svinjaku, v katerem se pripravlja hrana za prašiče; etn. črna kuhinja v kateri dim ni speljan skozi dimnik; voj. poljska kuhinja ♪
  24.      kúhlja  -e ž (ȗ) nar. vzhodno kuhalnica: v roki je držala kuhljo ♪
  25.      kúhnja  -e ž (ȗ) nar. primorsko (kuhana) hrana za prašiče: pripravljala je kuhnjo ♪

   17.076 17.101 17.126 17.151 17.176 17.201 17.226 17.251 17.276 17.301  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA