Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (16.814-16.838)


  1.      králj  -a m (á) 1. v nekaterih državah vladar: angleški, švedski kralj; kralj s svojimi dvorjani; živi kot kralj / v pravljicah bil je kralj, ki je imel tri sinove / sončni kralj Ludvik XIV.; kralj Matjaž pravljična oseba, ki predstavlja pravičnega, dobrega vladarja 2. ekspr., navadno s prilastkom kdor je zaradi določenih sposobnosti najpomembnejši v svojem okolju: kralj francoske poezije / kralj vseh lažnivcev / kralj ptičev orel; kralj živali lev // zlasti v zahodnih deželah kdor ima monopol v proizvodnji česa, v trgovini: avtomobilski, petrolejski kralj; bančni kralj; kralj jekla 3. igralna karta s figuro moškega s krono: pikov, srčni kralj 4. šah. najvažnejša šahovska figura: napasti nasprotnikovega kralja ● star. služiti kralju biti pri vojakih; preg. med slepimi je enooki kralj med nesposobnimi, nepomembnimi ljudmi se lahko uveljavi tudi človek z majhnimi sposobnostmi ◊ igr. kralj kegelj, ki stoji sredi med drugimi keglji; rel. (sveti) trije kralji trije možje, ki so prišli obdarovat novorojenega Kristusa; praznik v spomin na ta dogodek 6. januarja ♪
  2.      kraljéstvo  -a s (ẹ̑) država, ki ji vlada kralj: kraljestvo je razpadlo; dansko, švedsko kraljestvo / dedno kraljestvo // ekspr., navadno s prilastkom področje, kjer je kdo neomejen gospodar: razkazal mu je svoje kraljestvo; kuhinja je kraljestvo gospodinje / živeti v kraljestvu sanj ∙ ekspr. biti v svojem kraljestvu v domačem okolju; kjer je prijetno, udobno ♦ rel. nebeško kraljestvo nebesa ♪
  3.      kraljeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. biti kralj, vladati kot kralj: kraljeval je do smrti; (v) tej deželi je kraljevala znana dinastija / dobro, slabo kraljevati // ekspr. biti kje neomejen gospodar: v hiši je on kraljeval; star. kraljevati nad svojimi služabniki / tu kraljujeta ljubezen in sloga 2. ekspr. biti, nahajati se z močno izraženimi značilnostmi: med čudovitim sadjem sta kraljevali branjevki / na steni je kraljevala njegova slika 3. ekspr. stati, dvigati se nad čim: na hribu kraljuje mogočen grad / nad temnimi vrhovi kraljuje mesec ♪
  4.      kraljévi  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na kralje: razkošni kraljevi dvorci; kraljevi prestol; mogočna kraljeva krona / kraljeva moč, oblast / izhaja iz kraljevega rodu / cesarsko-kraljevi [c. kr.] uradnik uradnik v avstroogrskem cesarstvu / v nagovoru vaše kraljevo veličanstvo // zelo velik, obilen; kraljevski: dobil je naravnost kraljevo plačilo ● star. kraljeva roža Blagajev volčin ◊ min. kraljeva voda mešanica solne in solitrne kisline, v kateri se topi zlato; šah. kraljevi gambit ♪
  5.      králjevič  -a m (ā) kraljev sin: mlad kraljevič / ekspr. danski kraljevič Hamlet; kraljevič Marko zlasti v srbskem okolju pravljična oseba, ki predstavlja moč in pravičnost ♪
  6.      kraljévski  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na kralje: kraljevska hiša, krona / kraljevska oblast / pripeljala se je kraljevska dvojica kralj in kraljica / njegovo kraljevsko veličanstvo ∙ ekspr. kraljevska igra šah 2. ekspr. izredno lep, veličasten: na hribu je stal kraljevski hrast / imel je naravnost kraljevsko postavo // zelo velik, obilen: prejel je kraljevsko plačilo / kraljevski obed ◊ vrtn. kraljevska begonija begonija z velikimi srebrno progastimi listi in rdečimi cveti; zgod. kraljevska kmetija fevdalcu podeljena nemška kolonizacijska enota, ki obsega približno 50 ha kraljévsko prisl.: (po) kraljevsko kositi; kraljevsko nagraditi; kraljevsko miren obraz ♪
  7.      kraljíca  -e ž (í) 1. v nekaterih državah vladarica: angleška kraljica; zdela se mi je kot kraljica 2. kraljeva žena: kralj in kraljica 3. nav. ekspr., s prilastkom ženska, ki je kje najvidnejša, najpomembnejša: kraljica plesa / knjiž. izbrana je bila za lepotno kraljico miss // kar je kje najvidnejše, najpomembnejše: jesen, kraljica barv / kraljica morja Benetke; kraljica športa atletika 4. star. matica (pri živalih): v mravljišču je bila tudi kraljica in ličinke 5. šah. šahovska figura, ki se giblje v vseh pravokotnih in diagonalnih smereh; dama: izgubiti kraljico ◊ bot. kraljica noči kaktus z velikimi belimi cveti, ki vzcvetejo in odcvetejo v eni noči, Selenicereus grandiflorus; vrtn. kraljica majnika glavnata spomladanska solata z mehkimi listi ♪
  8.      kraljìč  -íča tudi králjič -a m (ȉ í; ā) star. kraljevič: mladi kraljič ♪
  9.      kráma  -e ž (ȃ) 1. nav. ekspr. malo vredni, odvečni, navadno pohištveni predmeti: na podstrešju je bilo polno stare krame; kuhinjska krama / ne ve, kam bi z vso to kramo // slabš. predmeti, navadno pohištveni: hiša in vsa krama mu je zgorela; preselil se je že z vso kramo / odnesi že svojo kramo 2. nav. slabš. malo vredni drobni predmeti: vso kramo je stresel na mizo; pisana krama / svojo kramo je ponujal od hiše do hiše ♪
  10.      kramljáti  -ám nedov. (á ȃ) prijazno, lahkotno se pogovarjati: kramljala sta o domačih razmerah; ves večer je kramljal z njo / ekspr. sedel je poleg njega in začel kramljati kramljáje: veselo kramljaje so krenili proti domu kramljajóč -a -e: pogovarjala sta se v kramljajočem tonu ♪
  11.      kramoljáti  -ám nedov. (á ȃ) zastar. kramljati: v kotu sta polglasno kramoljala ♪
  12.      kràmp  krámpa m (ȁ á) 1. orodje za kopanje, navadno s sekalom in konico: zavihteti kramp; tla so bila trda in moral je kopati s krampom; udariti, zamahniti s krampom; težek kramp / ekspr. ves dan so peli krampi ∙ ekspr. treba bo prijeti za kramp začeti fizično delati 2. slabš. močen, neroden konj: v hlevu je imel dva krampa / star, garjav kramp // nizko družabno nespreten, neroden človek: s takim krampom ne moreš nikamor / kaj hočeš, star kramp ni za tako delo ♪
  13.      krampáč  -a m (á) krampar: skupina krampačev je prva prišla na delo ♪
  14.      krampáti  -ám in krámpati -am nedov. (á ȃ; ȃ) 1. kopati s krampom: ves dan je moral krampati // ekspr. kopati sploh: krampati jarke ∙ ekspr. če se ne boš učil, boš pa krampal opravljal težja fizična dela 2. ekspr. nerodno, okorno hoditi: berač je krampal po cesti 3. nar. praskati: ta mačka krampa / ne krampaj se po glavi ♪
  15.      krámpež  -a m (ȃ) nav. mn. 1. teh. železna priprava z ostrimi konicami za na čevlje, ki služi za plezanje: plezati s krampeži 2. nar. dereza: hoditi s krampeži ♪
  16.      kranjíca  -e ž (í) žarg., čeb. kranjska čebela ♪
  17.      kránjski  -a -o prid. (á) 1. star. slovenski: kranjski humor; peti kranjske pesmi / kranjski pisatelj; kranjski rojak 2. nanašajoč se na Kranjsko v stari Avstriji: štajersko-kranjska meja / kranjska dežela ● ekspr. kranjski Janez v stari Avstriji vojak sedemnajstega pešpolka; šalj. kranjski Janez slovenski fant, Slovenec ◊ bot. kranjski jeglič jeglič z vijoličastimi cveti, ki raste po vlažnih skalnih razpokah v Sloveniji, Primula carniolica; kranjska krhlika grm z velikimi, podolgovatimi in bleščečimi listi, Rhamnus fallax; kranjska lilija gorska rastlina s pokončnim steblom in oranžnim rjavo lisastim cvetom z nazaj zavihanimi listi, Lilium carniolicum; čeb. kranjska čebela čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; etn. kranjski cekar cekar iz različno barvane slame, na eni strani navadno z narodnim motivom; gastr. kranjska klobasa klobasa iz svinjskega mesa in začimb kránjsko prisl.: govoriti (po) kranjsko ∙ pog., ekspr. povej (po) kranjsko po domače, razumljivo; sam.: pog. dve kranjski, prosim kranjski klobasi ♪
  18.      kránjstvo  -a s (ā) 1. v stari Avstriji pripadnost k deželi Kranjski: kranjstvo in štajerstvo 2. star. slovenstvo: rad je poudarjal svoje kranjstvo / simbol kranjstva ♪
  19.      kránjščina  -e ž (á) 1. v stari Avstriji slovenski jezik na Kranjskem: koroščina, prekmurščina, štajerščina in kranjščina 2. star. slovenski jezik: govoriti kranjščino ♪
  20.      krápavica  -e ž (á) nar. vzhodno krastača: krapavice in žabe ♪
  21.      krás  -a m (ȃ) knjiž. (izredna) lepota: prevzel ga je kras deklet; miloba in kras / kras gor / kras davnih dni // star. okras: drevo je kras vrta ♪
  22.      krás  in kràs krása m (ȃ; ȁ á) svet z značilnimi oblikami, nastalimi zaradi mehanskega in kemičnega delovanja vode v apnencu: pogozdovanje krasa / dinarski, primorski kras / prebivalci Krasa ♪
  23.      krásen  -sna -o prid., m. spol stil. krasán, ž. spol stil. krasnà; krasnéjši (ȃ) nav. ekspr. zelo lep: imela je krasen obraz; zdela se mu je krasna; krasna dekleta / v rokah je držala krasen šopek; krasna stara cerkev / dajal mu je krasen zgled / imel je krasen tenor / naredil se je krasen dan / od tod je krasen razgled; najkrasnejšo senco je dajala lipa / spomin na krasen čas / iron. to je pa res krasna druščina // zelo dober, pošten: to so krasni ljudje; je pa res krasen fant krásno prisl.: cvetje krasno diši; krasno se zna obvladati; to se pa res krasno sliši / v medmetni rabi krasno, jutri gremo od tod ♪
  24.      krasílen  -lna -o prid. (ȋ) knjiž. s katerim se krasi, okrasen: krasilni predmeti / krasilno grmičevje / krasilna tehnika; krasilna dejavnost dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem okrasov, okraskov ♪
  25.      krasílnost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost krasilnega: krasilnost izdelkov umetnega kovaštva / cilj tega slikarstva je disciplinirana krasilnost in jasno podajanje vsebine ♪

   16.689 16.714 16.739 16.764 16.789 16.814 16.839 16.864 16.889 16.914  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA