Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (16.476-16.500)


  1.      kónzulski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na konzule: konzulska čast / to staro konzulsko mesto ♪
  2.      kónzulstvo  -a s (ọ̑) opravljanje konzularne službe: v času njegovega konzulstva // redko konzulat: jugoslovansko konzulstvo v Trstu ♪
  3.      konzultácija  -e ž (á) 1. strokovni pogovor o kaki stvari, problemu, posvet: h konzultaciji so povabili še znanega specialista; konzultacije o vzgojnih zadevah // knjiž. vprašanje za (na)svet, strokovno mnenje: konzultacija volivcev 2. šol. pogovor o določeni temi zaradi dobivanja napotkov, izpopolnjevanja znanja na višji stopnji šolanja: tedenske konzultacije ♪
  4.      konzultacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na konzultacijo, posvetovalen: konzultacijska vloga psihologa / konzultacijske ure ♦ šah. konzultacijska partija partija, pri kateri igra na vsaki strani več igralcev, ki se lahko posvetujejo med seboj ♪
  5.      konzultírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. spraševati za (na)svet, strokovno mnenje, posvetovati se: v tej zadevi je konzultiral strokovnjaka; starši se glede otrok konzultirajo z učiteljem; mnogokrat so se le formalno konzultirali s predstavniki organizacij; pren. za svoje delo je konzultiral več razprav konzultíran -a -o: pri sestavljanju urbanističnega programa so bili konzultirani mnogi strokovnjaki ♪
  6.      kooperántski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na kooperante ali kooperacijo: krepiti kooperantske odnose; med tovarnami so bile kooperantske zveze / kooperantska podjetja ♪
  7.      kooperatíva  -e ž (ȋ) redko zadruga: kooperativa je članom nudila finančno pomoč / gospodarske, kmetijske kooperative ♪
  8.      kooperatíven  -vna -o prid. (ȋ) zadružen: kooperativna proizvodnja / ustvarjati ugodne pogoje za stabilnejše kooperativne odnose / kooperativno sodelovanje zadrug in zasebnih proizvajalcev ♪
  9.      kooperírati  -am nedov. (ȋ) organizirano delovati v proizvodnji, pri kateri nastopa več članov, podjetij, navadno na osnovi delitve dela, poslovno sodelovati: s tovarno kooperira več podjetij; kooperirati z zadrugo // knjiž. sodelovati sploh: mladi niso hoteli kooperirati s starimi ♪
  10.      koordinácija  -e ž (á) glagolnik od koordinirati: izboljšati koordinacijo dela; načrti so bili izdelani brez koordinacije z direktorjem / urad za koordinacijo / koordinacija razlag / koordinacija gibov ♦ arhit. modularna koordinacija uskladitev mer na osnovi modula ♪
  11.      koordináta  -e ž (ȃ) 1. geom. vsak od treh ali več podatkov, ki skupaj določajo lego točke v koordinatnem sistemu: napisati koordinate točke / kartezična koordinata v kartezičnem koordinatnem sistemu; polarna koordinata v polarnem koordinatnem sistemu; pren., knjiž. življenje prikazuje v koordinatah časa in prostora ♦ geogr. (geografski) koordinati geografska dolžina in širina kake točke na zemeljskem površju 2. publ., s prilastkom kar določa odvisnost česa od določenega položaja: gre za politične in časovne koordinate tega zasedanja ♪
  12.      koordináten  -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na koordinato: koordinatna mreža na milimetrskem papirju / koordinatni sistem sistem za določanje lege točke v ravnini, prostoru; polarni koordinatni sistem koordinatni sistem, v katerem je lega točke določena z razdaljo od koordinatnega izhodišča in naklonskimi koti; pravokotni koordinatni sistem koordinatni sistem z med seboj pravokotnimi koordinatnimi osmi; prostorski koordinatni sistem; ravninski koordinatni sistem koordinatni sistem za določanje lege točke v ravnini; koordinatna os premica v koordinatnem sistemu, na katero se nanašajo koordinate; koordinatna ravnina ravnina, ki jo določata koordinatni osi; koordinatno izhodišče; pren., knjiž. njegova dela so ujeta v koordinatni sistem družbene abscise in duhovne ordinate ● žarg., geom. koordinatni križ koordinatni sistem ◊ teh. koordinatni stikalnik električna naprava za vzpostavljanje zvez med priključki, ki so razporejeni v med seboj pravokotnih vrstah ♪
  13.      koordinátor  -ja m (ȃ) kdor kaj koordinira, usklajevalec: vodja je bil predvsem koordinator dela celotne skupine / izkazali so se kot dobri koordinatorji gospodarskih akcij ♪
  14.      koordiníranje  -a s (ȋ) glagolnik od koordinirati: koordiniranje dela / koordiniranje gospodarske politike / plansko koordiniranje s planom ♪
  15.      kôpa  -e ž (ó) 1. velik kup, zložen navadno zaradi sušenja a) žita: kopa se je podrla; na njivi so stale kope pšenice / spravljati, zlagati v kopo / kope sena kopice / na voz so naložili celo kopo žita b) desk, lesa: delati kope / desk je še pet lepih kop / na gradbišču je bila kopa opeke kup 2. v obliki polkrogle zložen, z zemljo obdan les, določen za delanje oglja: kopa se kadi; drva za kopo / kopo kuhati, žgati / oglarska kopa ♦ gozd. bokati (kopo) 3. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: ima celo kopo dokazov; izrekel je kopo laži / ostala je sama s kopo otrok 4. nar. skupina šestdeset snopov (žita): pridelali so petdeset kop pšenice ♪
  16.      kopáča  -e ž (á) večji motiki podobno orodje za rahljanje, prekopavanje zemlje: kopačo nabrusiti; kopati s kopačo; železna kopača // nar. orodje, navadno s tremi, nekoliko zakrivljenimi roglji: s kopačo je zmetal gnoj z voza ♪
  17.      kópačka  -e ž (ọ̑) nav. mn., žarg., šport. obuvalo z nastavki na podplatih, zlasti za igranje nogometa; nogometni čevlji: obul je dokolenke in kopačke ♪
  18.      kopál  -a m (ȃ) kem. otrdela smola nekaterih izumrlih tropskih iglavcev, rumeno rdečkaste barve: izdelovanje lakov iz kopala ♪
  19.      kopálec  -lca [tudi u̯c] m (ȃ) kdor je, se giblje v vodi zaradi osvežitve, krepitve: na kopališču je veliko kopalcev; kopalci in kopalke ♪
  20.      kopalíščen  -čna -o prid. (ȋ) kopališki: biti kopališčni gost / kopališčna terasa ♦ tur. kopališčni mojster uslužbenec, ki skrbi za red in varnost gostov v kopališču ♪
  21.      kopálka  -e [tudi u̯k] ž (ȃ) ženska, ki je, se giblje v vodi zaradi osvežitve, krepitve: rešil je življenje dvema kopalkama; kopalci in kopalke ♪
  22.      kopanína  -e ž (í) agr. prekopani del zemljišča: posejati kopanino // kar se skoplje pri prekopavanju zemljišča: nalagati kopanino ♪
  23.      kopánja  -e ž (á) 1. nar. vzhodno podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine; korito: živina je jedla iz kopanje; koruzo je stresla v kopanjo // večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: prala je v kopanji 2. redko kopalna kad: vlegel se je v pločevinasto kopanjo, da bi se skopal ◊ alp. plitvejša, na spodnjem koncu bolj ali manj zaprta vdolbina, nastala zaradi delovanja vode ♪
  24.      kopánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od kopati kopljem: kopanje jarkov / kopanje rude / kopanje krompirja 2. agr. prekopani del zemljišča: posejati žito na kopanju ♪
  25.      kôpast  -a -o prid. (ó) podoben kopi: pred njim so se širili kopasti vrhovi; kopaste planine; kopasta vzpetina ♦ arheol. kopasto gradišče staroslovansko gradišče z nasipom stožčaste oblike; meteor. kopasti oblak ♪

   16.351 16.376 16.401 16.426 16.451 16.476 16.501 16.526 16.551 16.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA