Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (16.001-16.025)



  1.      kočljívec  -vca m () 1. ekspr., redko pretirano občutljiv človek: nič se mu ne sme reči, ker je tak kočljivec 2. zastar. izbirčnež, zahtevnež: on ni tak kočljivec, da tega ne bi jedel
  2.      kočljívost  -i ž (í) lastnost, značilnost kočljivega: zaradi kočljivosti položaja se je umaknil / ekspr. takšne kočljivosti me ne zanimajo kočljive stvari
  3.      kóčnjak  tudi kočnják -a m (ọ̄; á) star. kočnik: zlomil se mu je kočnjak
  4.      kočúra  -e ž () slabš. grda, slaba hiša: kočura mu je pogorela; živi v stari kočuri // hiša sploh: celo življenje je varčeval za to kočuro
  5.      kód  -a m (ọ̑) teh. dogovorjen znak, sestavljen iz enega ali več znakov, ki predstavlja določen podatek, informacijo: vsaka črka ima, predstavlja svoj kod; izračunati zapisane kode števil; dešifrirati, sestaviti sistem kodov // sistem takih znakov: sestaviti kod / prevesti sporočilo v kod / zapisati v kodu / črkovni, številčni kod; satelit dobiva povelja v binarnem kodu
  6.      kód  prisl. (ọ̄) 1. izraža vprašanje po prostoru, po katerem se dogaja premikanje: kod si hodil, da te nisem srečal? kod se gre na grad? / do kod hočeš priti? dokod; od kod si doma? odkod / raba peša kod bi ušel? kje / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: povprašaj, kod se gre na postajo; ekspr. kod vse je blodil, se ne spominja ∙ ekspr. ne ve ne kod ne kam je v položaju brez izhoda // zastar. izraža vprašanje po kraju, na katerem se dejanje dogaja; kje: kod neki se skriva? 2. raba peša izraža, da se dejanje dogaja na nedoločenem, poljubnem kraju; kje: ne hodi po gozdu, lahko se kod zgubiš; gotovo se skriva tam kod; prim. bogve, kdove
  7.      kódak  -a m (ọ̑) fotografski aparat ameriške tovarne Kodak: turist je s svojim kodakom neprestano fotografiral // zastar. fotografski aparat sploh
  8.      kodeín  -a m () farm. opijev alkaloid, ki blaži bolečine in zlasti pomirja kašelj
  9.      kódeks  -a m (ọ̑) 1. zakonik, zbirka zakonov: izdati kodeks; kodeks kanonskega prava / Napoleonov kodeks // navadno s prilastkom družbeno priznan in uveljavljen sistem načel, predpisov: moralni kodeks mu tega ne dopušča; kodeks zdravniške etike; nespoštovanje poslovnega kodeksa / publ. kodeks cestnih predpisov 2. redko pravila, pravilnik: seznaniti se s kodeksom / zbiranje podatkov poteka po posebnem kodeksu 3. biblio. rokopisna knjiga iz dobe pred iznajdbo tiska: stari pergamentni kodeksi / supraseljski kodeks ◊ navt. mednarodni signalni kodeks knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh držav
  10.      kóder  -dra m (ọ́) 1. zvit, zavit šop las ali dolge dlake: kodri ji silijo na čelo; gosti črni kodri / ekspr. razčesavati kodre (kodraste) lase; pren., ekspr. koder cigaretnega dima 2. manjši hišni pes vitke postave z dolgo kodrasto dlako: čistokrvni koder
  11.      kóder  [dǝr] vez. (ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje prostora, po katerem se dogaja premikanje: koder je divjal vihar, je drevje polomljeno / zapelji, do koder moreš dokoder; odšel je v kraj, od koder ni vrnitve odkoder // za izražanje poljubnosti prostora, po katerem se dogaja premikanje: koder hodi, ga spremljajo otroci // zastar. za izražanje kraja, na katerem se dejanje dogaja; kjer: potoval je v London, koder živijo njegovi sorodniki
  12.      kodicíl  -a m () jur., zlasti pri starih Rimljanih dostavek (k oporoki)
  13.      kodrcíja  -e ž () zastar. zmešnjava, zmeda: vsej tej kodrciji ni mogel biti kos
  14.      kodrčíja  -e ž () zastar. zmešnjava, zmeda: v državi vlada kodrčija / glavo ji obdaja čudna kodrčija črnih las
  15.      kodrlájsast  -a -o prid. (ā) pog. ki je različnih, nedoločnih barv: ima kodrlajsaste oči / slabš. ta obleka je preveč kodrlajsasta barvno neskladna, pisana
  16.      kòeksisténca  -e ž (-ẹ̑) zunanja politika, ki temelji na enakopravnem sodelovanju in nevmešavanju v notranje zadeve, mednarodno sožitje: zavzemati se za koeksistenco / publ. politika miroljubne koeksistence / aktivna koeksistenca politika vsestranskega trajnega sodelovanja in sporazumevanja; pren., ekspr. koeksistenca stvari, umetnosti
  17.      kòeksistírati  -am nedov. (-) publ. živeti po načelih koeksistence: države z različno družbeno ureditvijo bi morale koeksistirati; pren., knjiž. v reviji so koeksistirale vse literarne smeri
  18.      kofeín  -a m () farm. alkaloid v kavi, čaju, kakavu, ki poživljajoče deluje na centralno živčevje: kofein in nikotin
  19.      kofeínski  -a -o prid. () nanašajoč se na kofein: kofeinski preparat
  20.      koherénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. medsebojna povezanost, odvisnost: novemu naselju manjka oblikovne koherence; konsistenca in koherenca gospodarskega plana
  21.      kohórta  -e ž (ọ̑) pri starih Rimljanih vojaška enota, deseti del legije: oborožene kohorte; poveljnik kohorte
  22.      koiné  tudi kojné [kojne] m neskl., tudi ž neskl. (ẹ̑) lingv. iz več narečij nastali skupni jezik starih Grkov: vpliv govorjenega koine na knjižni jezik // tako nastalo narečje, jezik sploh: proučevati koine
  23.      kój  in kòj prisl. (ọ̑; ) nar. 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja; takoj, brž: to reče in koj odide / rekli so mu, da mora priti koj nazaj / koj nato se je stemnilo 2. v neposredni bližini; tik: vas je koj za hribom
  24.      kòj  prisl. () nar. severno kar: koj čakajo, da planejo po njem / le koj naravnost povej
  25.      kóji  -a -e zaim. (ọ̑) zastar. kateri, ki: macesen, pod kojim stojimo

   15.876 15.901 15.926 15.951 15.976 16.001 16.026 16.051 16.076 16.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA