Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (15.926-15.950)


  1.      kmétištvo  in kmetíštvo -a s (ẹ̑; ȋ) star. kmetstvo: z učenjem jezika je hotela zabrisati svoje kmetištvo / opozarjal je na brezpravnost takratnega kmetištva ♪
  2.      kmétiti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) zastar. kmetovati: pomagal je očetu kmetiti ♪
  3.      kmetoválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor se ukvarja s kmetovanjem: je dober kmetovalec / šole za kmetovalce ♪
  4.      kmetoválstvo  -a [u̯s in ls] s (ȃ) knjiž. kmetovanje: ukvarjal se je s kmetovalstvom ♪
  5.      kmetovánje  in kmétovanje -a s (ȃ; ẹ́) glagolnik od kmetovati: lotila se je kmetovanja / na stare dni se je ukvarjal s kmetovanjem ♪
  6.      kmetováti  -újem in kmétovati -ujem nedov. (á ȗ; ẹ́) imeti zemljo in jo obdelovati ter se s tem preživljati: starši so kmetovali, sin pa je študiral / star. te njive ne bom več kmetoval obdeloval ♪
  7.      kmétovski  -a -o prid. (ẹ́) zastar. kmečki: vzel je kmetovsko hčer / ima kmetovske navade ♪
  8.      kmétski  -a -o prid. (ẹ̑) raba peša kmečki: bil je otrok kmetskih staršev; kmetska dekleta / v bližini je stala velika kmetska hiša / kmetski pridelki kmétsko prisl.: bila je (po) kmetsko oblečena ♪
  9.      kmétstvo  -a s (ẹ̑) 1. družbeni sloj kmetov: seznaniti se s problemi kmetstva / ponosen je na svoje kmetstvo na pripadnost temu sloju // nav. ekspr. kmetje: sproletarizirano kmetstvo; kmetstvo in delavstvo 2. zastar. kmetovanje: dobil je zemljišče in se je lotil kmetstva ♪
  10.      kmísati se  -am se nedov. (ȋ) nar. cmeriti se, kisati se: spet se kmisa, nekaj mu ni prav ♪
  11.      knàp  knápa m (ȁ á) nižje pog. rudar: knapi so se spustili v jamo ♪
  12.      knápovski  -a -o prid. (á) nižje pog. rudarski: knapovski otroci / knapovsko naselje ♪
  13.      knéftra  -e ž (ẹ̑) nižje pog. jermen, ki med čevljarskim delom drži čevelj trdno na kolenih: vajenca je pretepel s kneftro; močna kneftra ♪
  14.      knéz  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih deželah plemič, za stopnjo višji od grofa: zbrali so se baroni, grofi in knezi // vladar kneževine: voliti kneza / postal je knez 2. rel., v zvezi cerkveni knez, nekdaj visok cerkveni dostojanstvenik: sprejema so se udeležili tudi cerkveni knezi ◊ zgod. deželni knez v fevdalizmu vladar v posamezni deželi; volilni knez v rimsko-nemškem cesarstvu vsak od sedmih fevdalcev, ki je imel pravico voliti novega vladarja; zool. knez pisana morska riba z dolgo hrbtno plavutjo, Coris julis ♪
  15.      knézoškofíjski  -a -o prid. (ẹ̑-í) nanašajoč se na knezoškofa: knezoškofijska kapela / knezoškofijski ordinariat ♪
  16.      knéževski  -a -o prid. (ẹ̑) knežji: je kneževskega rodu / kneževski sin / dobrote je delila s kneževsko radodarnostjo ♪
  17.      knéžji  -a -e prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na kneze: knežji dvor / podelili so mu knežji naslov ♦ zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju 2. ekspr. zelo bogat, velik: ima knežje zasluge; dobila je naravnost knežja darila knéžje prisl.: (po) knežje pogostiti ♪
  18.      knjíga  -e ž (í) 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov: knjiga ima tristo strani; odpreti, zapreti knjigo; listati po knjigi; debela, drobna, tanka knjiga; velik format knjige; hrbet, platnice knjige; obsežna zbirka knjig / broširana, kartonirana, v usnje vezana knjiga; žepna knjiga manjša, cenena broširana knjiga / omara za knjige // delo, stvaritev v taki obliki: brati, napisati zanimivo knjigo; dobra knjiga; leposlovna, strokovna, znanstvena knjiga; poučna, zabavna knjiga; knjiga nabožne vsebine; knjiga o umetnosti / knjiga obravnava aktualne politične dogodke / podaril mu je knjigo pravljic / kuharska knjiga z navodili za kuhanje, serviranje jedi; šolske knjige učbeniki; pren., knjiž. učiti se iz knjige narave, življenja 2. navadno s prilastkom kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: ta knjiga je že popisana / voditi knjige / blagajniška knjiga knjiga ali kartoteka, v katero se vpisujejo vplačila in izplačila; blagovna knjiga v katero se vpisuje sprejemanje in izdajanje blaga; dolgovna knjiga dolžnikov; dopisna knjiga zvezek, knjiga za interna obvestila, sporočila; inventarna knjiga s seznamom inventariziranih predmetov; matična knjiga // tako sešiti listi za zapisovanje, vpisovanje: vpisati se v knjigo / pritožna knjiga; spominska knjiga; žalna knjiga v kateri se s podpisom izrazi sožalje ob smrti najvišjih državnikov tujih držav 3. večja enota obsežnejšega literarnega besedila: tretje poglavje druge knjige / roman v treh knjigah ● ekspr. te knjige so vogelni kamen v naši kulturi so zelo pomembne; pog. knjiga gre v denar proda se dosti izvodov knjige; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; dijak sploh ni odprl knjige se ni učil, bral; ekspr. požirati knjige hitro, površno brati; veliko brati; ekspr. zmeraj bulji v knjige veliko bere, študira; pog., ekspr. kar naprej čepi pri knjigah bere, študira; on ji je neprebrana knjiga ne pozna njegovih lastnosti; knjiž. ta človek je odprta knjiga očitno kaže svoja čustva, namene; ekspr. to je knjiga vseh knjig zelo dobra ◊ adm. dostavna knjiga v kateri naslovnik s podpisom potrdi prejem pošiljke; film. snemalna knjiga dramsko besedilo, opremljeno z umetniškimi in tehničnimi napotki za snemanje na filmski, magnetoskopski trak; fin. glavna knjiga knjiga ali kartoteka, sestavljena iz sintetičnih kontov; temeljna poslovna knjiga za kronološko evidenco poslovnih dogodkov; jur. zemljiška knjiga s podatki o pravnih razmerjih zemljišča; navt. mednarodna signalna knjiga s šiframi za sporazumevanje z ladjami in pristanišči vseh narodov, držav; mednarodni signalni kodeks; polit. bela knjiga zbirka mednarodnih diplomatskih dokumentov, ki jih kaka država objavi o državi, s katero je v sporu ♪
  19.      knjigoljúb  -a m (ȗ) knjiž. ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih; bibliofil: bil je vnet knjigoljub ♪
  20.      knjigoljúbec  -bca m (ȗ) zastar. ljubitelj in zbiralec knjig, zlasti starih in dragocenih; bibliofil ♪
  21.      knjigotŕžec  -žca m (ȓ) kdor se ukvarja z organizirano prodajo knjig: knjigotržci in založniki ♪
  22.      knjigotŕžnica  -e ž (ȓ) zastar. knjigarna: odprli so novo knjigotržnico ♪
  23.      knjigovéštvo  -a s (ẹ̑) dejavnost, ki se ukvarja z vezavo knjig: posvetil se je knjigoveštvu ♪
  24.      knjigovéz  -a m (ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z vezavo knjig: dober, izkušen knjigovez ♪
  25.      knjigovódstvo  -a s (ọ̑) dejavnost, ki se ukvarja z zapisovanjem poslovnih dogodkov v zvezi s premoženjem: knjigovodstvo imajo dobro organizirano / služba družbenega knjigovodstva državni organ, ki nadzira uporabljanje družbenega premoženja ♦ fin. dvojno, enojno knjigovodstvo; materialno knjigovodstvo količinska in vrednostna evidenca o stanju in gibanju zalog materiala; prenosno knjigovodstvo pri katerem se prepiše poslovni dogodek iz dnevnika na konte // žarg. oddelek v delovni organizaciji, ki opravlja to dejavnost: odšel je v knjigovodstvo ♪

   15.801 15.826 15.851 15.876 15.901 15.926 15.951 15.976 16.001 16.026  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA