Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (15.901-15.925)



  1.      klór  -a m (ọ̑) kem. dušljiv, strupen plin rumeno zelene barve, element Cl: razkužiti vodo s klorom
  2.      klorál  -a m () kem. brezbarvna, ostro dišeča tekočina, ki se uporablja zlasti za izdelavo diditija
  3.      klóramín  -a m (ọ̑-) kem. organska snov, ki se uporablja zlasti za razkuževanje in razbarvanje
  4.      klórkávčuk  -a m (ọ̑-) kem. kloriran naravni kavčuk
  5.      klorofíl  -a m () bot. zeleno barvilo, ki omogoča v rastlinski celici nastajanje ogljikovih hidratov, listno zelenilo
  6.      klorofílen  -lna -o prid. () nanašajoč se na klorofil: klorofilna barva / klorofilno telesce del žive vsebine celice, ki vsebuje klorofil
  7.      klorofórm  -a m (ọ́) med., vet. brezbarvna hlapljiva tekočina, ki ima narkotični učinek: omamiti bolnika s kloroformom ♦ kem. metan, ki ima tri vodikove atome nadomeščene s klorom; triklormetan
  8.      kloróza  -e ž (ọ̑) agr. bolezenska bledo zelena barva rastlin: kloroza listja
  9.      klòšč  klôšča m ( ó) nar. klop m: na roki je našel klošča; oklenil se ga je kot klošč
  10.      klót  -a m (ọ̑) gladka enobarvna bombažna tkanina za podloge, delovne halje, prešite odeje: halja iz črnega klota / klot za podlogo
  11.      klóžnja  -e ž (ọ̑) nar. krama, ropotija: pospravi že to svojo kložnjo
  12.      klúb  -a m () 1. organizacija, ki združuje ljudi s skupnimi interesi: osnovali so več klubov; postal je član kluba / alpinistični, filmski, športni klub; avto-moto klub; golf klub / klub poslancev // prostor te organizacije: klub so zaprli; redno prihaja v klub 2. v nekaterih zahodnih deželah organizacija, ki združuje ljudi navadno enakega socialnega izvora, zlasti zaradi družabnih stikov: je le uradnik in ne more postati član kluba // poslopje, prostor te organizacije: jest hodi v klub
  13.      klubáš  -a m (á) žarg. (navdušen) pripadnik kluba, zlasti športnega: navijači in klubaši
  14.      klubáštvo  -a s () žarg. (navdušena) pripadnost klubu, zlasti športnemu: očitajo jim klubaštvo / klubaštvo v športnih organizacijah sebično, ozko pojmovanje ali ravnanje
  15.      klúbovec  -vca m () žarg. član kluba: klubovci so pri plezanju dosegli drugo mesto / je vnet klubovec pripadnik kluba, zlasti športnega
  16.      klúbski  -a -o prid. () nanašajoč se na klub: klubska dejavnost; razmah klubskega življenja / klubski večeri so bili čudoviti / klubska garnitura fotelji s klubsko mizico in navadno tudi s kavčem; klubska mizica nizka manjša miza; klubska soba družabni prostor, navadno v javni zgradbišport. klubski dres oblačilo določene barve z znakom kluba, organizacije
  17.      kmálu  prisl. () 1. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času: kmalu se je utrudil; kmalu potem so se poslovili; prav kmalu prinesi; ne bo ga tako kmalu / ekspr. kmalu, prekmalu je minilo / nar. zbudil se je kmalu zjutraj zgodajekspr. voda je dobra, da je ni kmalu take je zelo dobra 2. nav. ekspr. izraža majhno razdaljo: trgovina je kmalu za voglom 3. ekspr., s pogojnim naklonom izraža, da je bilo dejanje blizu uresničenja: kmalu bi nam (bil) umrl; kako kmalu bi se (bila) zgodila nesreča 4. zastar. izraža istočasnost; hkrati: prišla sva oba kmalu
  18.      kméčki  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na kmete: kmečko dekle; kmečko prebivalstvo / publ. težnje širokih kmečkih množic / biti kmečkega rodu, stanu / kmečki slog / drama se godi v kmečkem okolju; opisovati kmečko življenje / knjiž. (kmečki) dom kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji; kmečki kot jedilni kot s pohištvom v kmečkem slogu; kmečki voz; kmečka hiša; kmečka jed preprosta jed, ki se pripravlja zlasti na kmetih; kmečka peč velika peč, ki se kuri zunaj prostora, katerega ogreva; kmečka posest zemlja, ki jo ima kmet; v stanovanju si je uredil kmečko sobo; kmečko delo delo na polju in pri živini; kmečko gospodarstvo / slabš. poročil se je s tisto kmečko butaro nerodno, okorno žensko / vzemi, kaj se braniš kakor kmečka nevesta v zadregi; zeloagr. mala kmečka produkcija produkcija, ki zadostuje le za osebne potrebe kmeta; bot. kmečki tobak gojena rastlina z zelenkasto rumenimi cveti, Nicotiana rustica; jur. kmečko zavarovanje; šah. kmečka končnica končnica, v kateri so samo kmetje; tur. kmečka ohcet folklorna prireditev s prikazovanjem starih običajev svatbe v kmečkem okolju; zgod. kmečki upori do odprave tlačanstva upori kmetov proti fevdalcem zaradi povečanja zlasti denarnih dajatev; boji kmetov za osvoboditev izpod tlačanstva; zool. kmečka lastovka lastovka z izrazito izrezanim repom, po hrbtu kovinsko modra, po trebuhu rdečkasto bela, Hirundo rustica kméčko prisl.: kmečko oblečena ženska; (po) kmečko se obnašati; sam.: v njegovem vedenju je nekaj kmečkega
  19.      kmèt  kméta m, im. mn. kmétje stil. kméti ( ẹ́) 1. kdor ima zemljo in jo obdeluje ter se s tem preživlja: kmetje so zemljo že zorali; siromašni kmetje / ekspr. kmet je kralj / po poklicu je bil kmet / mali kmet ki ima navadno do 5 ha zemlje; srednji kmet ki ima navadno od 5 do 10 ha zemlje; veliki kmet ki ima navadno nad 10 ha zemlje / do odprave tlačanstva: podložni, svobodni kmetje; kmet tlačan; upori kmetov / po rodu je kmet pripadnik kmečkega sloja 2. slabš. neroden, neuglajen človek: ne bodi tak kmet / kmet je kmet; dopovej mu, ko pa je tak kmet neumen, omejen človek 3. mn., nav. ekspr., s predlogom dežela, podeželje: prišel je s kmetov; iti na kmete; na kmetih, po kmetih je teh imen še dosti 4. šah. šahovska figura, ki se giblje v pravokotni smeri naravnost: dobiti, izgubiti, žrtvovati kmeta / blokirati kmeta zapreti mu pot; fiksirati kmeta preprečiti mu napredovanje; forsirati kmeta izsiliti kmetu prosto pot; izolirati kmeta ločiti ga od ostalih kmetov iste barve; dvojni kmet dva kmeta iste barve na isti liniji; gambitni kmet; prosti kmet; kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani; dobitek kmeta osvojitev nasprotnikovega kmeta
  20.      kmetíček  -čka m () manjšalnica od kmetič: ubog kmetiček; tam so stale hišice kmetičkov in kočarjev
  21.      kmetíja  -e ž () zemljišče s hišo in gospodarskimi poslopji: kmetija leži na sončni rebri; imajo kmetijo; kupiti, prodati kmetijo; samotna kmetija / kmetija brez dolga / kmetija je dobro obdelana / priženil se je na kmetijo / ekspr. poprijel se je kmetije kmetovanja / cela kmetija nekdaj posestvo, ki obsega približno 15 do 20 ha; mala kmetija posestvo, ki obsega navadno do 5 ha; srednja kmetija posestvo, ki obsega navadno od 5 do 10 ha; velika kmetija posestvo, ki obsega navadno nad 10 hazgod. kraljevska kmetija fevdalcu podeljena nemška kolonizacijska enota, ki obsega približno 50 ha
  22.      kmetíjec  -jca m () kdor se poklicno ukvarja s kmetijstvom: kmetijci in gozdarji / klub mladih kmetijcev
  23.      kmetíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na kmetijce ali kmetijstvo: kmetijski pridelki; povečanje kmetijske proizvodnje / kmetijski obrat; kmetijska (delovna) zadruga prva leta po 1945 delovna organizacija, ki združuje kmete v kolektivno lastništvo in proizvodnjo / kmetijsko gospodarstvo, posestvo; tehnično izboljšanje kmetijskih zemljišč / je kmetijski tehnik; srednja kmetijska šola / kmetijska država
  24.      kmetíjstvo  -a s () gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s poljedelstvom, živinorejo, sadjarstvom: v kmetijstvu so dosegli lepe uspehe / živi od kmetijstva / industrializacija in kolektivizacija kmetijstva / oddelek za kmetijstvo in gozdarstvo
  25.      kmétiški  in kmetíški -a -o prid. (ẹ̑; ) star. kmečki: je kmetiškega rodu / kmetiško delo

   15.776 15.801 15.826 15.851 15.876 15.901 15.926 15.951 15.976 16.001  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA