Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (15.151-15.175)



  1.      júdovski  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na Jude ali jude: judovski kralj; judovski strankarski in verski voditelji / judovska mestna četrt; judovska vera vera, ki temelji na svetem pismu stare zaveze in talmudu; judovska zvezda šesterokraka zvezda iz dveh enakostraničnih trikotnikov kot simbol judovstvavrtn. judovska brada lončna rastlina z okroglimi listi in visečimi živicami, Saxifraga sarmentosa
  2.      júg  in jùg júga m (; ú) 1. smer na nebu ali zemlji proti položaju sonca opoldne: določiti jug; veter piha od juga, z juga; letalo leti proti jugu; usmeriti ladjo na jug / Grčija leži na jugu (od) Jugoslavije / magnetna igla kaže smer sever-jug // južna stran neba ali zemlje: jug je že jasen; na jugu in severu se dvigajo gore / označiti na zemljevidu jug 2. publ. južni del kake geografske ali politične celote: italijanski jug; na jugu dežele raste južno sadje; razlike v porabi lesa med severom in jugom v Evropi / ekspr. jug se upira prebivalci južnega dela / ekspr.: bratski jug južni del Jugoslavije; slovanski jug države, dežele južnih Slovanovzgod. vojna med Severom in Jugom državljanska vojna v Združenih državah Amerike od 1861 do 1865, secesijska vojna 3. topla področja, zlasti okrog Sredozemskega morja: ptice se jeseni selijo na jug; sončni, topli jug; arhitektura mesta kaže bližino juga 4. topel veter, ki piha z juga: jug buči, piha, vleče, ekspr. podi oblake; jug topi sneg / videti je, da bo nastopil jug južno vreme, odjuga
  3.      jugoslovánski  -a -o prid. () nanašajoč se na Jugoslovane ali Jugoslavijo: jugoslovanska gostoljubnost / jugoslovanski narodi; jugoslovanski veleposlanik; jugoslovanska hokejska reprezentanca / jugoslovansko-italijanska meja / jugoslovanski dan na mednarodnem sejmu dan, ko se posveča največ pozornosti jugoslovanskim razstavljavcem, Jugoslaviji; jugoslovanski standardi; jugoslovanska ideja v stari Avstriji ideja o državni združitvi jugoslovanskih narodov / Jugoslovanska ljudska armada ♦ zgod. Jugoslovanski odbor med prvo svetovno vojno ustanovljena organizacija jugoslovanskih politikov s sedežem v Londonu, ki je delala za združitev južnoslovanskih delov Avstro-Ogrske s Srbijo in Črno goro
  4.      jugoslovánstvo  -a s () 1. do 1918 ideja o združitvi jugoslovanskih narodov v skupno državo: v strahu pred nemštvom so se politiki vrnili k jugoslovanstvu / preganjali so ga zaradi jugoslovanstva 2. državna in politična pripadnost k Jugoslaviji: rad poudarja svoje jugoslovanstvo ◊ polit. integralno jugoslovanstvo narodnostno pojmovanje nekaterih političnih skupin v stari Jugoslaviji, ki so zanikale individualnost posameznih jugoslovanskih narodov
  5.      jugoslovánščina  -e ž () 1. po zamisli pristašev integralnega jugoslovanstva skupni jezik jugoslovanskih narodov: zagovarjati uvajanje jugoslovanščine; jugoslovanščina in vseslovanščina 2. nav. slabš. slovenščina z elementi srbohrvaščine ali srbohrvaščina z elementi slovenščine: govoril je čudno jugoslovanščino; iron. navodila za uporabo so v najčistejši jugoslovanščini
  6.      jugoslovénstvo  -a s (ẹ̑) nav. slabš. narodnostno pojmovanje nekaterih političnih skupin v stari Jugoslaviji, ki so zanikale individualnost posameznih jugoslovanskih narodov: zagovarjati slovensko individualnost proti jugoslovenstvu
  7.      jugovína  -e ž (í) knjiž. 1. južno vreme, odjuga: po dolgotrajnem mrazu je nastopila jugovina; februarska jugovina 2. južni veter, jug: jugovina piha
  8.      júha  -e ž (ú) 1. redka jed iz kakega živila ali iz vode, v kateri se je kuhalo meso: naliti juho na krožnike; okisati, osoliti, popoprati juho; zakuhati v juho rezance; gosta, okusna, vroča juha; zelenjava za v juho / fižolova, goveja, kostna, krompirjeva, kurja, mesna, paradižnikova, zelenjavna juha; prežgana juha iz prežganja; suha juha iz vode, v kateri se je kuhalo prekajeno meso; meso za juho ∙ pog., ekspr. ta pa ni po (prežgani) juhi priplaval je bister, prebrisan; preg. nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha vsaka zahteva, vsak ukrep je v začetku videti hujši, kot pa se izkaže kasnejegastr. čista juha nezakuhana; kisla juha iz svinjskih parkljev ali glave in zelenjave, začinjena s kisom; mlečna juha katere glavna sestavina je mleko; sadna juha iz pretlačenega svežega sadja, razredčenega s sodavico, vinom ali mlekom 2. usnj. raztopina določene snovi za obdelavo kož: lužilna juha; strojilna juha
  9.      júkstapozícija  -e ž (-í) knjiž. razvrstitev, položaj, pri katerem so stvari druga poleg druge: delci stojijo v jukstapoziciji z drugimi delci / gradivo je podal kot linearno jukstapozicijo dejstev, brez medsebojne povezave ◊ lingv. tvorjenje, sestavljenost dveh ali več besed brez veznega samoglasnika, sklop
  10.      julijánski  -a -o prid. () astr., v zvezi julijanski koledar koledar, ki ga je vpeljal Julij Cezar: julijanski koledar se uporablja v pravoslavni cerkvi
  11.      jumbo jet  jumbo jeta [džámbo džêt tudi júmbo jét] m (-; -ẹ̑) žarg. ameriško reakcijsko potniško letalo B-747
  12.      junáčina  -e m (ā) ekspr., redko 1. zelo pogumen, neustrašen človek: iznajdljiv človek je bil takrat polku bolj potreben kot pa kak junačina 2. postaven, krepek človek: oče je bil še velik junačina in je hodil drvarit
  13.      junáčina  -e ž (ā) ekspr., redko 1. zelo pogumen, neustrašen človek: iznajdljiv človek je bil takrat polku bolj potreben kot pa kaka junačina 2. postaven, krepek človek: oče je bil še velika junačina in je hodil drvarit
  14.      junák  -a m (á) 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje: neznani ljudje so v boju postali junaki; slaven junak; zgodbe o srednjeveških junakih; padel je kot junak / narodni junak zgodovinska oseba, ki se je odlikovala v boju za svoj narod; grob neznanega junaka grobnica s posmrtnimi ostanki vojaka, narejena v spomin na padle v boju za domovino // nav. ekspr. kdor prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: junak je, da vzdrži v takih razmerah; v bolezni se je pokazal junaka // nav. ekspr. izredno pogumen, neustrašen človek: iskali so junaka, ki bi si upal preplavati reko; iron. junaki pa taki, vsi so zbežali 2. nav. ekspr., s prilastkom moški, ki se odlikuje v kaki stvari ali ob kakem dogodku: junak olimpijskih iger, Planice / junak dela; bil je junak dneva najpomembnejša osebnost / iron. junak v pitju; revolverski junak 3. kdor zaradi kake lastnosti vzbuja občudovanje in željo po posnemanju: vsaka doba ima svoje junake; mladina hitro menja svoje junake / salonski junak 4. ekspr. postaven, krepek moški: drevo, da ga trije junaki ne obsežejo; udarec, ki bi celo junaka pobil na tla / poglejte no, kakšen junak je že 5. glavna, osrednja oseba v literarnem delu: junak drame, romana; junaki nemega filma / Shakespearovi junaki / glavni junak // ekspr. oseba, o kateri se pripoveduje: drugo jutro je naš junak odpotoval
  15.      junákinja  -e ž (á) 1. ženska, ki je storila izredno pogumno, junaško dejanje: pokloniti se junakinjam, ki so padle v boju za svobodo // nav. ekspr. ženska, ki prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: peš ste prišli tako daleč, ste pa res junakinja // nav. ekspr. zelo pogumna, neustrašena ženska: ko je branila otroke, se je pokazala junakinjo 2. nav. ekspr., s prilastkom ženska, ki se odlikuje v kaki stvari ali ob kakem dogodku: junakinja tekmovanja 3. glavna, osrednja ženska v literarnem delu: Alenčica je junakinja naših ljudskih pesmi; junakinja filma, romana / Cankarjeve junakinje
  16.      junákovica  -e ž (á) nar., ekspr. postavna, krepka ženska: Trinajstkrat je ležala na porodu .. in vztrajno se je pretikala skozi življenje. Sama o sebi ve, da je junakovica (D. Lokar)
  17.      junáški  -a -o prid. (á) 1. ki je storil izredno pogumno, junaško dejanje: junaški borci; junaški narod; junaška četa / junaški čas // izredno pogumen, neustrašen: zbral je same junaške fante / junaški boj; junaški govor; junaško dejanje // nav. ekspr. ki prenaša, opravlja stvari, za katere je potreben velik napor, požrtvovalnost: junaška mati 2. značilen za junake: umreti junaške smrti / prelita junaška kri kri junakov / ekspr. tolče se po junaških prsih ◊ lit. junaški ep ep, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; junaška epika; junaška pesem ljudska pesem, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; muz. junaški tenor tenorski glas, navadno nekoliko nižji od liričnega tenorja junáško prisl.: junaško se bojevati; junaško prenašati bolečine
  18.      júnček  -čka m (ú) 1. manjšalnica od junec: vzgojiti par junčkov / krava je imela junčka 2. ekspr. nespameten, neumen človek: kakšni junčki smo bili, da smo mu verjeli ◊ lov. enoletni jelen s prvimi poganjki rogovja
  19.      júnec  -nca m (ú) 1. mlad skopljen goveji samec: učiti junce voziti; par juncev; junci in telice // goveji mladič moškega spola: krava je povrgla junca 2. redko bik: gnati kravo k juncu 3. ekspr. močen moški: taka junca, pa ne bi mogla tega narediti // nizko neumen, omejen človek: kaj bi zameril juncu, saj tega ne razume
  20.      júnior  -ja m () 1. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od štirinajst do osemnajst let; mladinec: nastop juniorjev in članov 2. kot zapostavljeni pristavek k imenu ene izmed dveh oseb z istim imenom v sorodstvenem odnosu mlajši: pokličite Janeza Dolenca juniorja [jun.]
  21.      júniorka  -e ž () šport. ženska, ki je vključena v športno društvo in je stara približno od štirinajst do osemnajst let; mladinka: tekmovanje članic in juniork
  22.      júnker  -ja m (ú) 1. v fevdalni Prusiji plemiški veleposestnik: interesi junkerjev v vzhodnih pokrajinah 2. ekspr. nosilec nemške militaristične miselnosti: pruski junker 3. v carski Rusiji gojenec, ki se v vojaški šoli usposablja za oficirja
  23.      júnkerstvo  -a s (ú) nav. ekspr. miselnost, lastnosti (pruskih) junkerjev: dvigniti se nad junkerstvo / zveza finančne oligarhije z junkerstvom
  24.      júr 2 -ja m (ú) 1. pog. tisoč (starih) dinarjev: posodil mu je dva jurja; solata bo pozimi po jurju; za to nihče ne računa manj kot jurja / ekspr. to mu prinaša lepe jurje dosti denarja 2. nav. slabš. nekoliko omejen, neroden človek: takega jurja lahko vsakdo ogoljufa
  25.      júrček 1 -čka m () 1. užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom: nabirati, rezati, sušiti jurčke / jurčki s smetano ♦ bot. jesenski jurček s temno rjavim klobukom, Boletus edulis; poletni jurček s svetlo rjavim klobukom, Boletus reticulatus 2. kar je po obliki podobno jurčku: napraviti jurčke iz sladkorja in čokolade; jurček za krpanje nogavic goba

   15.026 15.051 15.076 15.101 15.126 15.151 15.176 15.201 15.226 15.251  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA