Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (15.126-15.150) 
- jólly -ja [džoli] m (ọ̑) žarg., igr. joker ♪
- jónagóld -a m (ọ̑-ọ̑) agr. debelo, okroglo zimsko jabolko rdeče rumene barve, po izvoru iz Amerike: jonatan in jonagold ♪
- jónatan -a m (ọ̑) okroglo zimsko jabolko delno ali popolnoma rdeče barve: kompot iz jonatanov / gojiti jonatan ♪
- jónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Jonce: jonsko narečje ♦ filoz. jonska filozofija najstarejša starogrška filozofska smer, ki se je ukvarjala s preučevanjem nastanka in razvoja sveta; muz. jonska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona c navzgor; um. jonski kapitel kapitel z volutami na oglih; jonski slog starogrški umetnostni slog, za katerega je značilna vitkost in uporaba jonskega stebra; jonski steber steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih ♪
- jórkširec -rca m (ọ̑) žarg. prašič jorkširske pasme ♪
- jóta -e ž (ọ̑) jed iz kislega zelja ali repe, fižola in krompirja, znana zlasti na Primorskem: naročiti joto in jabolčni zavitek ♪
- jotácija -e ž (á) lingv. sprememba soglasnika ali soglasniške skupine zaradi sledečega j: jotacija in palatalizacija ♪
- jotíranje -a s (ȋ) lingv. spreminjanje soglasnika ali soglasniške skupine zaradi sledečega j ♪
- jour fixe jour fixa [žúr fíks] m (ȗ-ȋ) v meščanskem okolju družabni sestanek ob določenih, stalnih dnevih: imeti jour fixe v kavarni ♪
- jòv in jóv medm. (ȍ; ọ̑) izraža telesno ali duševno trpljenje: jov, jov, stoka starka ♪
- joviálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko dobrodušen, hrupno vesel: notar je bil jovialen človek / jovialen obraz ♪
- joviálnost -i ž (ȃ) knjiž., redko dobrodušnost, hrupna veselost: s svojo jovialnostjo je očaral vsakogar ♪
- jožefinízem -zma m (ȋ) politika avstrijskega cesarja Jožefa II., zlasti cerkvena: novo obliko odnosov med cerkvijo in državo je določil jožefinizem // gibanje, temelječe na tej politiki: janzenizem in jožefinizem ♪
- jožefínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na avstrijskega cesarja Jožefa II. ali jožefinizem: jožefinski duh; terezijanska in jožefinska doba; jožefinske reforme ♦ zgod. jožefinski kataster kataster, narejen v času vladanja Jožefa II. ♪
- jóžefovo -ega s (ọ̑) nar., v krščanskem okolju praznik sv. Jožefa 19. marca: bilo je na jožefovo ♪
- juán -a m (ȃ) denarna enota Kitajske: to stane sto juanov ♪
- júckanje -a s (ȗ) nar. severovzhodno vriskanje, ukanje: ples sta spremljala udarjanje ob tla in juckanje ♪
- júckati -am nedov. (ȗ) nar. severovzhodno vriskati, ukati: fantje juckajo; juckati od veselja ♪
- júd -a m, im. mn. júdje in júdi (ȗ ú) 1. pripadnik judovske vere: judje in katoličani 2. stiskač, oderuh: nikar si ne izposojaj pri tem judu 3. nar., v krščanskem okolju otrok, ki (še) ni krščen ♪
- judaízem -zma m (ȋ) vera, miselnost, kultura Judov: judaizem in krščanstvo ♦ rel. smer v prvem krščanstvu, ki je zagovarjala ohranitev obrednih predpisov iz stare zaveze ♪
- júdek -dka m (ȗ) slabš. manjšalnica od jud: judki se zbirajo / pazi se, da te ta judek ne oslepari ♪
- júdež -a m (ȗ) nav. slabš. izdajalec, ovaduh: med nami je judež; varuj se tega judeža / kot psovka sram te bodi, judež // hinavec, dvoličnež: Tako ravnajo vsi ti judeži; kar je dovoljeno, jih več ne mika (Molière - J. Vidmar) ♪
- júdežev in Júdežev -a -o prid. (ȗ) v zvezah: ekspr. judežev denar ali judeževi groši denar, pridobljen z izdajo, lažjo; ekspr. judežev poljub hinavski, neiskren ♪
- júdeževski -a -o prid. (ȗ) ekspr. tak kot pri apostolu Judu Iškarijotu: judeževska izdaja ♪
- júdo -a [džu- in ju-] m (ȗ) šport, pri katerem skušata tekmovalca drug drugega vreči na tla: ukvarjati se z judom; prvenstvo Slovenije v judu; neskl. pril.: prirediti judo turnir ♪
15.001 15.026 15.051 15.076 15.101 15.126 15.151 15.176 15.201 15.226 
