Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (1.476-1.500)
- gáre gár ž mn. (á ȃ) 1. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: vleči gare; na garah je pripeljal deteljo; branjevske gare // slabš. voz: v tistih garah se kar naprej prevaža 2. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli: nametati seno v gare ♪
- gargánija -e ž (á) nar. zahodno rebula: zasaditi vinograd z garganijo / piti garganijo ♪
- gargántovski -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Rabelaisovem Gargantui: gargantovska moč in dobra volja ♪
- garibaldínec -nca m (ȋ) pristaš Garibaldijevega gibanja za združitev Italije: pohod garibaldincev proti Neaplju // med drugo svetovno vojno pripadnik italijanskih partizanskih enot Garibaldi: furlanski garibaldinci ♪
- garibaldínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na garibaldince: garibaldinska zastava / nosil je garibaldinski klobuk ♪
- gárice -ric ž mn. (á ȃ) 1. nar. vzhodno lojtrnice za manjši voz: sesti na garice 2. manjšalnica od gare: pomagal je porivati garice ♪
- gárjast -a -o prid. (á) garjav: garjasta ovca ♪
- gárjav tudi gárjev -a -o prid. (á) 1. ki ima garje: garjav človek; garjava mačka; nagnal ga je kot garjavega psa; beži od njega, ko da je garjav / kot psovka: ti garjavi pes; duša ti garjava 2. slabš., v zvezi garjava ovca kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico: ta fant je garjava ovca v razredu; ogibaj se te garjave ovce ♪
- gárjavec tudi gárjevec -vca m (á) 1. kdor ima garje: paziti je treba, da ne pridete v stik z garjavcem; umikali so se mu kot garjavcu / kot psovka molči, garjavec garjavi 2. slabš. kdor zaradi negativnih lastnosti slabo vpliva na okolico: s tem garjavcem se menda ne boš družil ♪
- gárjavka tudi gárjevka -e ž (á) ženska, ki ima garje: garjavkam so se na daleč ognili / kot psovka izgini, ti potepinka, garjavka ♪
- gárjavost -i ž (á) garje: garjavost se je razširila / zaradi garjavosti se ga izogibajo ♪
- gárje gárij ž mn. (á ȃ) zelo nalezljiva kožna bolezen ljudi in živali z močnim srbenjem, ki jo povzročajo zajedavci: imeti, nalesti garje; odpraviti garje; ovčje garje ♪
- gármond -a m (ȃ) tisk. tiskarska črka, po velikosti med borgisom in cicerom: prispevek bo postavljen v garmondu ♪
- gárn -a m (á) žarg., obrt. kvačkanec: pulover iz tankega garna; klobčič garna ♪
- garnéla -e ž (ẹ̑) nav. mn., zool. prosojen in rahlo bočno stisnjen rakec tankih nog, ki živi zlasti v morju; kozica: garnele so povešale svoje dolge tipalke ♪
- garní hotél garní hotéla m (ȋ-ẹ̑) hotel, v katerem se dobi prenočišče in zajtrk: najeti sobo v garni hotelu ♪
- garníra -e ž (ȋ) nar. naborek, volan: odparati garniro od krila ♪
- garníranje -a s (ȋ) glagolnik od garnirati: hrana je bila enolična in brez pravega garniranja ♪
- garnírati -am dov. in nedov. (ȋ) okrasiti glavno jed z dodatnimi jedmi, živili, obložiti: garnirati pečenko z zelenjavo in gobicami // knjiž. okrasiti, olepšati: mizo so lepo garnirali; pren., ekspr. vse ugotovitve so v diskusiji garnirali s številkami garníran -a -o: garnirana bržola ♪
- garnitúra -e ž (ȗ) navadno s prilastkom 1. več predmetov, stvari, ki sestavljajo celoto: na razstavi pohištva so vzbudile največ zanimanja sobne in vrtne garniture; usnjena klubska garnitura; garnitura ključev za avto; garnitura spodnjega perila; garnitura jedilnega pribora / volnena garnitura pulover in jopica iz enake volne 2. publ. skupina ljudi, povezana z enako dejavnostjo: ostanki različnih vojaških in političnih garnitur; najmlajša garnitura igralcev; oblast je prevzela garnitura plačancev ◊ ptt naglavna govorilna garnitura kombinacija mikrofona in slušalke, ki se namesti na glavo, da sta roki prosti; tisk.
črkovna garnitura črke vseh velikosti istega tipa; žel. garnitura sestav vagonov, pripravljenih za odhod; potniška garnitura ♪
- garnizêr -ja m (ȇ) redko vojak garnizije: v hiši so nastanili garnizerje ♪
- garnizíja -e ž (ȋ) voj. vse vojaške enote v kakem kraju: praznik mestne garnizije; poveljnik garnizije / čete so zamenjale garnizijo garnizon ♪
- garnizíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na garnizijo: garnizijski vojak; garnizijsko poveljstvo / garnizijsko mesto v zaledju fronte ♪
- garnizón -a m (ọ̑) voj. naselje, v katerem je nastanjena garnizija: polk je večkrat menjal garnizon / poveljnik garnizona garnizije ♪
- garsonjêra -e ž (ȇ) stanovanje iz ene sobe in pritiklin, navadno za samske osebe: kupil je garsonjero v stolpnici; vseliti se v garsonjero ♪
1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576