Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (14.114-14.138)


  1.      izboljševánje  in zboljševánje -a s (ȃ) glagolnik od izboljševati: izboljševanje cest / izboljševanje delovnih razmer / izboljševanje kakovosti / izboljševanje standarda ♪
  2.      izbòr  -ôra m (ȍ ó) 1. odločanje, odločitev za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše, v večji količini, množini stvari iste vrste: strožji izbor člankov je povečal kvaliteto lista; izbor kandidatov / izbor zakonskega tovariša izbira / star. dati, imeti na izbor na izbiro ∙ star. tu je blaga na izbor zelo veliko 2. količina, kakovost stvari iste vrste, v kateri se je mogoče odločiti; izbira: povečati izbor; izbor hrane se je razširil // nav. ekspr., z rodilnikom količina, množina sploh: tu je velik izbor alkoholnih pijač in sadnih sokov 3. kar je izbrano: velik izbor del za objavo; to je izbor iz sodobne poezije / prikazati avtorjeva dela v izboru ◊ biol. naravni izbor ohranjanje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki omogočajo prilagoditev danim razmeram; umetni izbor odbiranje organizmov s takimi dednimi lastnostmi, ki najbolj ustrezajo rejčevim željam, potrebam ♪
  3.      izbránka  -e ž (á) ženska oblika od izbranec: bila je izbranka med desetimi / ona je tetina izbranka / knjiž. šel je na ples s svojo izbranko dekletom ◊ agr. rastlina, izbrana zaradi posebnih lastnosti za požlahtnitev rastlinske vrste ♪
  4.      izbráti  -bêrem dov., stil. izberó; izbrál (á é) 1. v večji količini, množini stvari iste vrste odločiti se za kaj, navadno za najboljše, najprimernejše: izbrati darilo, knjige; izbrati blago za plašč, orodje za delo; dobro, slabo izbrati; izbrati po svojem okusu; izbirati in izbrati / izbrati ugoden čas za dopust; izbrati najboljšo možnost; izbrati si temo za referat; ekspr. slab poklic si je izbral ima poklic, ki ga v strokovnem, materialnem pogledu ne zadovoljuje // določiti, nameniti za kaj: komisija je izbrala kandidate; izbrati tekmovalno ekipo; izbrati koga za naslednika, predsednika; njo si je izbral za ženo / izbrati pesmi za antologijo 2. večjo količino stvari iste vrste ločiti po kakovosti; prebrati: izbrati fižol // odstraniti slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: izbrati riž / orehova jedrca bo treba še izbrati izbrán -a -o 1. deležnik od izbrati: izbrani kandidati; oče je bil izbran sosedovim otrokom za varuha; dobro izbran prostor; problemsko izbrana gesla slovarja ♦ zal. izbrano delo po določenem kriteriju izbrana in v knjižni obliki izdana dela kakega avtorja 2. ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste: izbrane jedi; izbrana vina / izbran okus / govoriti v izbranem jeziku / prireditev za izbran krog ljudi; izbrana družba; prisl.: izbrano se oblačiti, vesti; izbrano oblečena ženska; sam.: na sprejemu so bili samo izbrani ♪
  5.      izbrázdati  -am tudi zbrázdati -am dov. (ā ȃ) knjiž. 1. redko narediti brazde, zorati: izbrazdati njivo 2. narediti brazdi podobne zareze: parnik je izbrazdal morje / čas je izbrazdal njen obraz izbrázdan tudi zbrázdan -a -o: izbrazdan obraz; izbrazdane planine; čelo, izbrazdano od skrbi; prim. zbrazdati ♪
  6.      izbŕbati  -am dov. (ȓ) izbezati, izbrskati: izbrbati kaj iz nosa // ekspr. z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: komaj je izbrbala denar od njega ♪
  7.      izbrbráti  -ám tudi zbrbráti -ám dov. (á ȃ) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: ničesar ne zna zamolčati, vse izbrbra / izbrbrati svoje misli // hitro, nerazločno reči, povedati: izbrbrati naučene stavke ♪
  8.      izbrísati  -bríšem tudi zbrísati zbríšem dov., tudi izbrisála tudi zbrisála (í ȋ) 1. odstraniti z drgnjenjem, zlasti s tkanino: izbrisati gnoj iz rane; izbrisati pomožne črte z radirko; izbrisati si pot, solze 2. povzročiti, napraviti, da kaj ne obstaja več: dež je izbrisal napis; kar je napisano s svinčnikom, se kmalu izbriše / izbrisati magnetofonski zapis / ekspr.: okupator je hotel izbrisati naš narod s sveta; potres je izbrisal skoraj celo mesto porušil, uničil; pren. s tem se krivda ne da izbrisati // s črtanjem označiti za opustitev, izločitev: izbrisati ime iz seznama / izbrisati dolg 3. napraviti nevidno: izbrisati sled v snegu / izbrisati razlike v vzgoji ● ekspr. prestane ječe še ne morem izbrisati še mislim nanjo, sem pod njenim vtisom; star. temeljito so mi izbrisali oči povzročili, da imam drugačen, realen odnos do stvari; ekspr. to željo si boš moral izbrisati iz glave jo opustiti; ekspr. izbrisati koga iz spomina, srca ga pozabiti; redko čas vse izbriše sčasoma se vse pozabi izbrísati se tudi zbrísati se prenehati biti član kake organizacije, društva: izbrisati se iz kluba, šole / elipt. fant se je izbrisal prenehal hoditi v šolo izbrísan tudi zbrísan -a -o: izbrisani sledovi; napis je izbrisan; izbrisan iz spomina; kraj je izbrisan s površja zemlje; prim. zbrisati ♪
  9.      izbrisováti  -újem tudi zbrisováti -újem nedov. (á ȗ) brisati: izbrisovati pomožne črte / mednarodno sodelovanje izbrisuje meje ♪
  10.      izbrúhati  -am dov. (ū ȗ) 1. izmetati iz želodca: izbruhati pijačo; vse, kar je pojedel, je izbruhal 2. s silo izmetati v velikih količinah: ognjenik je izbruhal veliko lave ∙ ekspr. tovarne izbruhajo vsako leto na milijone avtomobilov izdelajo, proizvedejo 3. ekspr. hitro, silovito reči, povedati: besede je kar izbruhal / vse mu je izbruhal v obraz, kar je mislil 4. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izbruhati svojo jezo, žalost izbrúhati se prenehati bruhati: ko se je izbruhal, mu je odleglo / izbruhati se v kletvicah ♪
  11.      izbrúhek  -hka m (ȗ) med. kar se izvrže iz želodca: preiskati izbruhek ♪
  12.      izbrúhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. izvreči iz želodca: komaj je zaužil hrano, že je izbruhnil; izbruhniti pijačo 2. nepreh. začeti bruhati: ognjenik je spet izbruhnil / včeraj je izbruhnil zemeljski plin 3. ekspr. hitro, silovito reči, povedati: izbruhnil je nekaj besed; izbruhniti kletev; lažeš, je izbruhnil 4. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: ob vsaki malenkosti izbruhne / vse sovraštvo je izbruhnilo iz nje ∙ ekspr. nazadnje je med nama izbruhnilo brez olepšavanja, pomislekov sva si povedala vse; sva se sprla 5. ekspr., navadno v zvezi izbruhniti v jok, smeh nenadoma glasno zajokati ali zasmejati se: izbruhniti v jok; izbruhniti v krohot, smeh 6. nepreh., nav. ekspr. nenadoma z vso silo pojaviti se, začeti se: bolezen, epidemija izbruhne / v tovarni je izbruhnil požar // pojaviti se, začeti se sploh: kriza, stavka izbruhne; kmalu po njunem srečanju je izbruhnila vojna / iron. spet je izbruhnila nova moda ♪
  13.      izbrúndati  -am dov. (ȗ) ekspr. z nizkim, mrmrajočim glasom reči, povedati: le včasih je izbrundal kaj nerazločnega / slabš. izbrundala je zadnji del arije odpela ♪
  14.      izbrusíti  in izbrúsiti -im dov. (ȋ ú) s silo izvreči iz ust: izbrusiti grižljaj iz ust // pog., slabš. reči, povedati: izbrusiti kletev; vse mu je izbrusil v obraz; izbrusil mu je, kar je mislil ♪
  15.      izbrusíti  in izbrúsiti -im tudi zbrusíti in zbrúsiti -im dov. (ȋ ú) 1. narediti rezilo ostro: izbrusiti sekiro 2. z brusom obdelati predmet: izbrusiti kamen / zobozdravnik je izbrusil zob; pren. led in kamenje sta izbrusila pečino 3. knjiž. dati čemu bolj izdelano podobo: izbrusiti črtico, stil / izbrusiti okus občinstva; izbrusiti si čut za literarne vrednote / vojna je izbrusila značaj ljudi 4. z brušenjem izrabiti, uničiti: izbrusiti nož; kosa se počasi izbrusi / ekspr. na dolgi poti si je izbrusil čevlje ∙ ekspr. preden boš vse opravil, si boš vse noge izbrusil si boš moral zelo prizadevati; ekspr. do kolen si bo izbrusil noge, samo da vam bo vrnil dolg zelo si bo prizadeval izbrúšen tudi zbrúšen -a -o: izbrušen izraz, okus, stil; izbrušena kosa; gladko izbrušena ploskev; kompozicijsko, umetniško izbrušeno delo ♪
  16.      izbúhniti  -em dov. (ú ȗ) 1. nav. ekspr. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: v sodu se je naredil led in izbuhnil dno; zid se je izbuhnil ♦ les. les se izbuhne se izboči 2. nar. izbuljiti: prestrašeno, začudeno je izbuhnil oči izbúhnjen -a -o: izbuhnjen zid; na kolenih izbuhnjene hlače; izbuhnjene oči ♪
  17.      izbúljiti  -im dov. (ú ȗ) v zvezi z oči na široko odpreti veke in potisniti zrklo navzven: izbuljiti oči od strahu, začudenja; v grozi so se ji izbuljile oči / ekspr. ko je to slišal, videl, je kar oči izbuljil presenečeno se je začudil izbúljen -a -o: gledati z vodenimi, izbuljenimi očmi ♪
  18.      izcédek  -dka m (ẹ̑) 1. kar se izceja iz česa: sluzast, smolast, strdljiv izcedek; izcedek iz dreves / izcedek iz pomaranče // med. kar se izceja iz telesa pri vnetju: gnojen, vlečljiv izcedek; izcedek iz nožnice, rane / izcedek pri vnetju 2. nav. mn., agr. seč, tekočina, ki se odteka iz hleva: odvajanje izcedkov ♪
  19.      izcedíti  -ím tudi scedíti -ím dov., izcêdi in izcédi tudi scêdi in scédi; izcédil tudi scédil (ȋ í) 1. povzročiti, da se kaj izloči, odteče iz česa: izcediti med iz satja; izcediti sok iz limone; izcediti s sokovnikom 2. redko odcediti, iztočiti: izcediti steklenice; izcediti vino iz posode ● ekspr. kaj praviš, je počasi izcedil rekel, povedal; ekspr. iz kupca je hotel izcediti čim več iztisniti izcedíti se tudi scedíti se zelo počasi in v majhnih količinah odteči: iz pomaranče se je izcedil ves sok; pren. vsa moč se mu je izcedila iz telesa ∙ ekspr. nebo se je izcedilo prenehalo je deževati izcejèn tudi scejèn -êna -o: izcejena limona; prim. scediti ♪
  20.      izcéja  -e ž (ẹ̑) 1. redko izcejanje: izceja slin 2. star. izcedek: sluzasta izceja ◊ metal. neenakomerno porazdeljene primesi, dodatki v strjeni zlitini ♪
  21.      izcigániti  -im dov. (á ȃ) ekspr. z vztrajnimi, vsiljivimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: vedel sem, da bo izciganil denar za vstopnico ♪
  22.      izcímiti se  -im se tudi scímiti se -im se dov. (í ȋ) ekspr. (počasi) nastati, razviti se: iz prehlada se je izcimila bolezen; iz bežnega srečanja se je izcimilo veliko prijateljstvo; ne veš, kaj vse se lahko izcimi izcímiti tudi scímiti 1. nar. vzhodno vzkaliti, vzkliti: seme ni izcimilo; koruza se je že izcimila 2. ekspr., redko priti do česa, dobiti: iz kupčije je izcimil precejšen dobiček 3. zastar. ugotoviti, spoznati: iz gospejinega govorjenja je izcimil, kaj se dogaja ♪
  23.      izcóprati  -am tudi scóprati -am dov. (ọ̑) pog. pričarati: iz klobuka je izcopral golobčka ♪
  24.      izcúzati  -am tudi scúzati -am dov. (ȗ) pog. izsesati: izcuzal je ves sok iz pomaranče // z vztrajnimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: izcuzati denar za pijačo izcúzan tudi scúzan -a -o: izcuzan sok ∙ pog. to je iz prsta izcuzano to je izmišljeno, neresnično, neutemeljeno ♪
  25.      izčebljáti  -ám tudi sčebljáti -ám dov. (á ȃ) ekspr. nepremišljeno reči, povedati: bal sem se, da bo kaj izčebljala / vse, kar sta izčebljala, se mi je zdelo otročje in neumno rekla, povedala ♪

   13.989 14.014 14.039 14.064 14.089 14.114 14.139 14.164 14.189 14.214  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA