Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (13.814-13.838)


  1.      infanteríja  -e ž (ȋ) zastar. pehota: napadla je infanterija; motorizirana infanterija / vojake je služil pri infanteriji ♪
  2.      infanteríjski  -a -o prid. (ȋ) zastar. pehoten: infanterijski boji / infanterijsko orožje ♪
  3.      infanteríst  -a m (ȋ) zastar. vojak pehotne enote; pešak: infanteristi so le počasi napredovali ♪
  4.      infékcija  -e ž (ẹ́) vdor bolezenskih mikrobov v organizem; okužba, okužitev: po operaciji je prišlo do infekcije; nevarnost infekcije; biti odporen proti infekciji; pren., ekspr. psihična infekcija // bolezensko stanje po tem vdoru: infekcijo je prebolel nevede ◊ med. kapljična infekcija ki jo povzročajo kapljice pri kašljanju, kihanju, govorjenju; kontaktna infekcija z dotikom; latentna infekcija ♪
  5.      infekcióznost  -i ž (ọ̑) med. lastnost infekcioznega človeka: bolnika so izolirali zaradi njegove infekcioznosti / infekcioznost snovi ♪
  6.      infernálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. peklenski, satanski: popadel ga je infernalen maščevalni bes; to je naravnost infernalna zloba / infernalno razdejanje / infernalna ženska ♪
  7.      inficírati  -am dov. in nedov. (ȋ) vnesti, prenesti bolezenske mikrobe v organizem, okužiti: inficirati opeklino, rano / vse je inficiral z nahodom; ne dotikaj se me, da se ne inficiraš; inficirati se z nesterilnimi obvezami; pren., ekspr. s svojimi idejami je inficiral tedanje literarno ozračje inficíran -a -o: inficirana rana; že kot otrok je bil inficiran s tuberkulozo ♪
  8.      infiltrácija  -e ž (á) 1. knjiž. (prikrito) širjenje česa kam, kjer normalno ne obstaja; vtihotapljanje, vdiranje: infiltracija tujih idej in vplivov / infiltracija tujega kapitala ♦ voj. pošiljanje enot v sovražnikovo zaledje zaradi obveščanja in diverzantskih akcij 2. med. prepajanje s tujimi snovmi, tekočinami, celicami: infiltracija tkiva ♪
  9.      infiltrírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. (prikrito) širiti kaj kam, kjer normalno ne obstaja, vtihotapljati: infiltrirati sumljive ideje; v mesto je sovražnik infiltriral vohune in diverzante; tuj kapital se je infiltriral v gospodarstvo ♦ voj. sovražne enote se infiltrirajo v ozadje 2. med. prepajati s tujimi snovmi, tekočinami, celicami: infiltrirati tkivo infiltríran -a -o: infiltrirane ideje; infiltrirano tkivo ♪
  10.      infinitezimálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž., redko zelo majhen, neznaten: s tem aparatom je mogoče meriti tudi infinitezimalne razdalje ◊ mat. infinitezimalni račun račun, ki sestoji iz diferencialnega in integralnega računa ♪
  11.      inflácija  -e ž (á) 1. ekon. upadanje kupne moči denarja: zajeziti inflacijo; nezaustavljiva inflacija; strah pred inflacijo 2. knjiž., s prilastkom čezmerno povečanje ali razširitev česa, navadno na škodo kvalitete: namesto inflacije bi si želeli revalorizacijo pesniške besede; inflacija kulture / ekspr. poštenje, čast, zvestoba so ob splošni inflaciji izgubljali ceno ♪
  12.      inflacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na inflacijo: inflacijski pojavi; inflacijski pritisk na cene; inflacijske posledice / inflacijski dobiček; inflacijske špekulacije / inflacijsko žarišče inflacíjsko prisl.: inflacijsko pomnožiti denarni obtok ♪
  13.      inflatóren  -rna -o prid. (ọ̑) fin. ki povzroča inflacijo: inflatorna emisija denarja ♪
  14.      influénca  -e ž (ẹ̑) nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal: ima influenco; zboleti za influenco; epidemija influence ◊ fiz. električna influenca razdelitev pozitivnih in negativnih nabojev v prevodniku zaradi električnega polja ♪
  15.      informácija  -e ž (á) 1. kar se o določeni stvari pove, sporoči; obvestilo, pojasnilo: dati, dobiti informacijo; iskati informacije; imeti dobre, zanesljive informacije; napačna informacija; zahtevali so natančne informacije o bolnikovem zdravstvenem stanju; vir informacij / informacija o dogodku je bila nepotrebna informiranje // mn. celota vednosti o določeni dejavnosti ali področju, namenjena javnosti, podatki: turistične, železniške informacije; izmenjava informacij; oddelek za informacije / radijske, televizijske informacije poročila 2. elektr. množica vrednosti, ki jo (elektronski) računalnik sprejme ali po obdelavi izda: brati, hraniti informacijo; informacijo sestavlja šestdeset bitov / izhodna, vhodna informacija 3. mat. mera za ugotavljanje negotovosti o izidu poskusa: nastanek, uporaba informacije / teorija informacije teorija, ki proučuje količinske zakonitosti v zvezi z zbiranjem, prenašanjem in kodiranjem informacij ◊ biol. dednostna informacija ♪
  16.      informacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na informacijo: informacijsko gradivo / informacijski bilten, center, urad; slaba informacijska služba; razvoj informacijskih sredstev / informacijski sistemi ◊ polit. Informacijski biro komunističnih in delavskih partij od 1947 do 1956 skupni organ nekaterih evropskih komunističnih partij za medsebojno obveščanje in usklajanje dejavnosti ♪
  17.      informánt  -a m (ā á) publ. anketiranec, izpraševanec: pri anketiranju je upoštevana tudi starost informantov ♪
  18.      informatíven  -vna -o prid. (ȋ) 1. ki temelji na poročanju o čem, brez izražanja lastnega mnenja; poročevalen, obveščevalen: kratek informativen članek, sestavek; njegov referat je bil samo informativen / informativne radijske, televizijske oddaje ♦ lingv. informativno-normativni slovar 2. nanašajoč se na informacijo: informativni podatki / informativni bilten, center, urad; informativna služba; uspešna informativna sredstva / pogovor informativnega značaja informatívno prisl.: informativno pisati, pripovedovati; informativno napisan članek ♪
  19.      infórmbiró  -ja m (ọ̄-ọ̑) kratica Informacijski biro komunističnih in delavskih partij: ustanovitev informbiroja / resolucija informbiroja o Jugoslaviji ♪
  20.      infórmbirójevec  -vca m (ọ̄-ọ̑) žarg. pristaš politike informbiroja: propaganda informbirojevcev ♪
  21.      informél  -a m (ẹ̑) um. umetnostna smer v slikarstvu sredi 20. stoletja, gradeč na abstraktnih, spontanih in intuitivnih oblikah, ki prehajajo lahko v plastičnost: slikarji informela ♪
  22.      informíranje  -a s (ȋ) glagolnik od informirati: dobro, napačno informiranje; informiranje javnosti o spremembah v gospodarstvu; način, sredstva informiranja ♦ ped. poklicno informiranje seznanjanje z zahtevami, možnostmi v posameznih poklicih ♪
  23.      ínfra  neskl. pril. (ȋ) teh. ki deluje na osnovi infrardeče svetlobe: infra grelec; infra peč ♪
  24.      ínfra...  predpona v sestavljenkah (ȋ) za izražanje stanja pod običajno mejo, mero: infrardeč; infrazvok, infražarki; infrastruktura ♪
  25.      ínfrastruktúra  -e ž (ȋ-ȗ) ekon. temeljne naprave, objekti, zlasti prometni, ki omogočajo gospodarsko dejavnost določene skupnosti: vlagati v infrastrukturo; ceste, železnica, elektroenergetika, skratka, vsi objekti infrastrukture; razmerje med infrastrukturo in superstrukturo // publ., navadno s prilastkom kar je potrebno za opravljanje kake dejavnosti sploh: sredstva za industrijsko, turistično infrastrukturo; infrastruktura kulture, šolstva ♦ urb. komunalna infrastruktura komunalna opremljenost, urejenost naselij ♪

   13.689 13.714 13.739 13.764 13.789 13.814 13.839 13.864 13.889 13.914  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA