Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (13.764-13.788)



  1.      inák  -a -o prid. (ā) zastar. drugačen, različen: po značaju je precej inak / vprašanje je treba obravnavati tudi z inakih vidikov / ekspr. v takih in inakih mislih mu je pot hitro minila podobnih ináko prisl.: naj se zgodi tako ali inako
  2.      ináko  prisl. (ā) star., s smiselnim osebkom v dajalniku, navadno v zvezi storiti se inako hudo biti, milo se storiti: inako se mi stori, ko vidim, kako se mučijo; ob svidenju se je storilo obema inako
  3.      incést  -a m (ẹ̑) knjiž. spolni odnosi med najožjima (krvnima) sorodnikoma; krvoskrunstvo: očitali so mu incest; vzrok incesta; nagnjenje k incestu ♦ vet. parjenje v najožjem sorodstvu
  4.      incízija  in incizíja -e ž (í; ) med. vrez, rez: delati, narediti incizijo; poskusna incizija / kožna incizija
  5.      inčún  -a m () zool. morska riba, podobna sardeli, Engraulis encrasicholus: nalovili so veliko skuš in inčunov
  6.      indantrén  -a m (ẹ̑) kem. obstojno organsko sintetično barvilo, zlasti za tekstilne izdelke: barvati z indantrenom; neskl. pril.: indantren barvila
  7.      indantrénski  -a -o (ẹ̑) pridevnik od indantren: indantrenska barva; indantrenska barvila
  8.      índeks  -a m () 1. seznam knjig, katerih branje in širjenje prepoveduje oblast: cerkveni, državni indeks / dati, postaviti roman na indeks prepovedati ga brati in razširjati; knjiga je na indeksu prepovedano jo je brati in razširjati 2. seznam v knjigi obravnavanih imen, besed z navedbo strani, kazalo: v novi izdaji so bili knjigi dodani indeksi / indeks imen, strokovnih izrazov 3. šol. knjižica slušateljev visokih ali višjih šol, v kateri se potrjuje vpis, obisk predavanj, izpiti: vpisati predavanja v indeks / podpisati indeks 4. ekon., navadno s prilastkom razmerje med dvema istovrstnima podatkoma, izraženo navadno v odstotkih: visoki indeksi kažejo naraščanje uvoza; indeks porabe; indeks življenjskih stroškov / časovni indeks ki se nanaša na dve različni razdobji ali na dva različna dneva; stvarni indeks ki se nanaša na isto razdobje ali dan; indeks sto število, ki služi kot osnova za primerjavo drugih istovrstnih podatkovantr. lobanjski indeks z odstotkom izraženo razmerje med širino in dolžino lobanje; kem. indeks manjša, nižje od simbola zapisana številka, ki označuje število atomov v molekuli; mat. indeks manjša, nižje zapisana številka ali črka ob znaku za razlikovanje istovrstnih znakov
  9.      indíc  -a m () nav. mn., knjiž. kar omogoča sklepanje na kaj; znak, znamenje: mnogi indici pričajo, da je avtor kasneje svoje nazore spremenil; na podlagi indicev domnevati kaj ♦ jur. znano dejstvo, iz katerega se sklepa na resničnost drugega, še ne znanega dejstva
  10.      indícija  -e ž (í) nav. mn., knjiž. kar omogoča sklepanje na kaj; znak, znamenje: za to ni dokazov, so pa indicije; pričakovati kaj na podlagi indicij ♦ jur. indic
  11.      indicírati  -am nedov. in dov. () knjiž., redko nakazovati, napovedovati, opozarjati: razlike v rezultatih indicirajo tehnično napako ♦ strojn. indicirati stroj posneti indikatorski diagram; teh. indicirati plin ugotoviti prisotnost določenega plina v plinski zmesi indicíran -a -o: indiciran gospodarski razvoj ♦ med. indicirani splav iz zakonitega razloga dovoljeni splav; indicirano zdravilo zdravilo, ki ga je treba predpisati pri določeni bolezni; strojn. indicirano delo delo, ki se izračuna na podlagi indikatorskega diagrama
  12.      indiferénten  -tna -o prid. (ẹ̑) 1. ki do določene stvari, pojava nima, ne kaže odnosa, neopredeljen: do tega vprašanja je indiferenten; kljub prigovarjanju je ostal indiferenten; narodno, politično indiferenten / indiferentna barva neizrazita, medla // ki nima, ne kaže zanimanja, zavzetosti za kaj; ravnodušen, nezavzet: do vsega dogajanja je indiferenten; postal je top in indiferenten za vse 2. knjiž. nepomemben, postranski, nebistven: prizor je sicer zanimiv, za razplet drame pa indiferenten; problem je za nas popolnoma indiferenten ◊ bot. geotropično indiferenten ki raste ne glede na smer delovanja težnosti; farm. indiferentna snov snov brez zdravilnega učinka; fiz. indiferentna lega ravnovesna lega, pri kateri ob premikanju telesa težišče ne spremeni svoje višine; rel. versko indiferenten
  13.      indiferentízem  -zma m () knjiž. mišljenje ali ravnanje brez odnosa do določene stvari, pojava, neopredeljenost: indiferentizem v tako pomembni stvari bo imel slabe posledice; narodni, politični indiferentizem / taka literatura je v svojem indiferentizmu lahko škodljiva // ravnodušnost, nezavzetost: njegovo ravnanje izraža popoln indiferentizem do vsega
  14.      indiferéntnost  -i ž (ẹ̑) lastnost indiferentnega človeka, neopredeljenost: njegova indiferentnost je vplivala na tako rešitev vprašanja; politična indiferentnost / zaradi njegove popolne indiferentnosti se stvar ni posrečila // ravnodušnost, nezavzetost: zbuditi koga iz indiferentnosti; zaskrbljujoča indiferentnost; indiferentnost do dela ♦ rel. verska indiferentnost
  15.      índigast  -a -o prid. () po barvi podoben indigu: indigasta obleka; indigasto morje
  16.      indigníran  -a -o prid. () knjiž., redko nejevoljen, jezen, užaljen: zaradi njegovih besed so bili vsi indignirani indignírano prisl.: indignirano zavrniti koga
  17.      índigo  -a m () 1. modro barvilo iz indigovca: pridobivati indigo; iz Indije uvažajo cimet, vanilijo in indigo; kot indigo moder cvet ♦ kem. modro rastlinsko ali sintetično barvilo za tekstilne izdelke 2. indigovec: nasadi sladkornega trsa in indiga 3. pog. indigo papir: vložiti med liste indigo; neskl. pril.: indigo papir papir za kopiranje, prevlečen z modro snovjo; obleka indigo barve; prisl.: indigo modra obleka
  18.      índigov  -a -o prid. () nanašajoč se na indigo ali indigovec: indigov nasad / indigova barva / indigov papir kopirni papir
  19.      índij  -a m (í) kem. redka, mehka kovina srebrno bele barve, element In: ležaji iz indija
  20.      indijánček  -čka m () gastr. slaščica iz biskvitnega testa, nadevana s stepeno smetano ali snegom in (delno) oblita s čokolado: naročila si je indijančka
  21.      indijánski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na Indijance: indijanski jeziki; indijanski poglavar; indijanska kultura / indijansko pleme / indijanske povesti 2. ekspr. tak kot pri Indijancih: kljub tesnemu prostoru so uprizorili pravcati indijanski ples / sprejeli so jih z indijanskim kričanjem izredno glasnim, hrupnimmeteor. indijansko poletje na ameriškem severu doba lepega vremena v začetku jeseni; babje poletje indijánsko prisl.: indijansko rdeča barva
  22.      índijščina  -e ž (í) indijski jezik: stara indijščina, grščina in latinščina
  23.      indikácija  -e ž (á) 1. med., navadno s prilastkom bolezenska znamenja in okoliščine, ki nakazujejo določene medicinske ukrepe: pretehtati, ugotoviti indikacije in kontraindikacije za obsevanje / medicinska, socialna indikacija splava, za splav; vitalna indikacija za operacijo zdravstveni znaki, po katerih je operacija nujna za ohranitev življenja 2. nav. mn., knjiž. nakazovanje, napredovanje, opozarjanje: njihove indikacije temeljijo na statističnih podatkih; indikacija razvoja / za tako rešitev ni prepričljivih indikacij znakov / o svojem stališču niso dali nobenih indikacij izjav, pojasnil
  24.      indikátor  -ja m () 1. navadno s prilastkom kar napoveduje ali kaže stanje ali nakazuje razvoj česa; kazalec, kazalnik: evidenca je dober indikator; pri določanju naklade je treba pretehtati vse indikatorje; indikator proizvodnega gibanja; zanesljiv indikator o kulturnih potrebah // ekon. številčni podatek, ki kaže stanje ali nakazuje razvoj kakega gospodarskega pojava: finančni, obračunski indikatorji; indikator uvoza 2. kem. organsko barvilo, katerega barva se spreminja v odvisnosti od koncentracije vodikovih ionov: z indikatorji določati kislost tekočine; lakmus in drugi indikatorji ◊ strojn. indikator aparat, ki kaže odvisnost tlaka v valju batnega stroja od lege bata; teh. indikator za plin priprava za ugotavljanje prisotnosti določenega plina v plinski zmesi
  25.      ìndirékten  -tna -o prid. (-ẹ̑) ki je nasproten, drugačen od direktnega, posreden: indirekten kontakt, vpliv; to je bil indirekten odgovor / indirektna razsvetljava razsvetljava, pri kateri žarki svetila ne padajo naravnost na osvetljeno ploskev / indirektna pesniška izpoved izpoved, podana v metafori / lotiti se problema po indirektni poti ◊ biol. indirektna delitev delitev celice na dva enaka dela ob razpadu jedra na kromosome; jur. indirektni davek davek, ki ga plača potrošnik ob nakupu blaga; indirektna volilna pravica pravica voliti po posredniku; lingv. indirektni govor navajanje tujega sporočila v slovnični odvisnosti od poročevalčevega govorjenja; odvisni govor; indirektni objekt predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku; mat. indirektni dokaz dokaz, pri katerem se dokaže, da privede neveljavnost izreka do protislovja; šol. indirektni pouk pouk, pri katerem učitelj sam ne poučuje, ampak organizira samostojno, tiho delo učencev ìndiréktno prisl.: indirektno dokazati, priznati, vprašati; s tem je bil indirektno obdolžen ♦ lingv. indirektno prehodni glagol glagol s predmetom v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku

   13.639 13.664 13.689 13.714 13.739 13.764 13.789 13.814 13.839 13.864  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA