Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (13.664-13.688) 
- íkavski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ikavce ali ikavščino: ikavsko narečje ♪
- ikebána -e ž (ȃ) skupek navadno nesimetrično razporejenih, harmonično učinkujočih cvetlic, rastlin: aranžirati, narediti ikebano // tako urejanje cvetlic, rastlin: pravila ikebane ♪
- ikóna -e ž (ọ̑) v vzhodni cerkvi nabožna, sveta podoba: pred ikonami so gorele sveče; okajena, stara, zlata ikona; ruske ikone; ikona bogorodice ♪
- ikonográfski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ikonografijo: ikonografski izvor Mrtvaškega plesa v Hrastovljah; ikonografske značilnosti / Kristusovo rojstvo je stara ikonografska snov ikonográfsko prisl.: slika je ikonografsko zanimiva ♪
- ikonopísec -sca m (ȋ) um. kdor slika ikone: stari ruski ikonopisci ♪
- ikonoskóp tudi ikonoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) rad. snemalna elektronka pri starejših televizijskih kamerah ♪
- ikonostás -a m (ȃ) v vzhodni cerkvi stena z ikonami, ki ločuje oltar od prostora za vernike: sveče so osvetljevale ikonostas; dragocen, razkošen ikonostas ♪
- ikónski -a -o (ọ̑) pridevnik od ikona: ikonsko slikarstvo ♪
- íkra -e ž (í) 1. nav. mn. spolna celica, iz katere se razvije riba: ribe ležejo, odlagajo ikre; ikre beluge, jesetra; ob bregovih rek je polno iker / nasoljene ikre; škatle s sardinami, ikrami in slaniki 2. zool. ličinka trakulje: svinjsko meso z ikrami ♪
- íkrn -a -o prid. (ȋ) redko ki je iz iker: okrog ločja se je naredil ikrn obroč ♪
- íks neskl. pril. (ȋ) ekspr. 1. katerikoli, poljuben: če vprašaš iks človeka, ti bo tako odgovoril // pog., navadno v zvezi z neki ki ni znan ali se noče, ne more imenovati: neki iks tovariš je vprašal po tebi 2. v prislovni rabi izraža veliko količino, množino: iks ljudi me je že vprašalo; že na iks primerih sem ti to pojasnil; sam.: ima noge na iks po obliki podobne črki X; prim. x ♪
- íktičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ikt; naglašen, poudarjen: iktični zlogi / nenaglašenost iktičnih mest še bolj poudarja ritmično nasprotje ♪
- íl -a m (ȋ í) star. ilovica: il se sesede, strdi / pri hoji se je vdiral v il ♪
- ìlegála -e ž (ȉ-ȃ) organizirano politično delovanje, ki ga oblast prepoveduje: na okupiranem ozemlju je bila ilegala zelo močna; razvoj ilegale / publ. ilegala je bila o vsem obveščena ilegalci // navadno s predlogom stanje, za katerega je značilno tako delovanje: bojevati se iz ilegale; organizacija, stranka je prešla v ilegalo / publ. komunistična partija je bila v ilegali ilegalna ♪
- ìlegálen -lna -o prid. (ȉ-ȃ) 1. nanašajoč se na ilegalo: ilegalni revolucionarni krožki; bilo je več ilegalnih sestankov / ilegalna partijska tiskarna / ilegalna brošura / ilegalno delo, delovanje 2. ki ni legalen, nezakonit: ta prestop državne meje je bil ilegalen ìlegálno prisl.: kako je prestopil mejo: legalno ali ilegalno ♪
- ìlegálka -e ž (ȉ-ȃ) ženska oblika od ilegalec: partizanke in ilegalke ♪
- ílindénski -a -o prid. (ȋ-ẹ̑) zgod., v zvezi ilindenska vstaja vstaja makedonskega naroda proti Turkom, ki se je začela 2. avgusta 1903 ♪
- ilirízem -zma m (ȋ) v prvi polovici 19. stoletja kulturnopolitično in narodnostno gibanje, zlasti na Hrvatskem s težnjo po združitvi južnih Slovanov: pristaš ilirizma; razmerje slovenstva do ilirizma / hrvatski ilirizem ♪
- ílo -a s (í) star. ilovica: mokro ilo / koča iz ila ♪
- ílov -a -o prid. (í) star. ilovnat: ilova prst, zemlja ♪
- ilovák -a m (á) nar. belokranjsko ilovica: debela plast ilovaka ♪
- íloven -vna -o prid. (í) star. ilovnat: ilovne njive ♪
- ílovičast -a -o prid. (í) star. ilovnat: ilovičasta brazda / ilovičasta zemlja ♪
- ílovičen -čna -o prid. (í) zastar. ilovnat: ilovična zemlja ♪
- ílovina in ilovína -e ž (í; í) zastar. ilovica: kopati ilovino ♪
13.539 13.564 13.589 13.614 13.639 13.664 13.689 13.714 13.739 13.764 
