Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (13.664-13.688)



  1.      íkavski  -a -o prid. () nanašajoč se na ikavce ali ikavščino: ikavsko narečje
  2.      ikebána  -e ž () skupek navadno nesimetrično razporejenih, harmonično učinkujočih cvetlic, rastlin: aranžirati, narediti ikebano // tako urejanje cvetlic, rastlin: pravila ikebane
  3.      ikóna  -e ž (ọ̑) v vzhodni cerkvi nabožna, sveta podoba: pred ikonami so gorele sveče; okajena, stara, zlata ikona; ruske ikone; ikona bogorodice
  4.      ikonográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na ikonografijo: ikonografski izvor Mrtvaškega plesa v Hrastovljah; ikonografske značilnosti / Kristusovo rojstvo je stara ikonografska snov ikonográfsko prisl.: slika je ikonografsko zanimiva
  5.      ikonopísec  -sca m () um. kdor slika ikone: stari ruski ikonopisci
  6.      ikonoskóp  tudi ikonoskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) rad. snemalna elektronka pri starejših televizijskih kamerah
  7.      ikonostás  -a m () v vzhodni cerkvi stena z ikonami, ki ločuje oltar od prostora za vernike: sveče so osvetljevale ikonostas; dragocen, razkošen ikonostas
  8.      ikónski  -a -o (ọ̑) pridevnik od ikona: ikonsko slikarstvo
  9.      íkra  -e ž (í) 1. nav. mn. spolna celica, iz katere se razvije riba: ribe ležejo, odlagajo ikre; ikre beluge, jesetra; ob bregovih rek je polno iker / nasoljene ikre; škatle s sardinami, ikrami in slaniki 2. zool. ličinka trakulje: svinjsko meso z ikrami
  10.      íkrn  -a -o prid. () redko ki je iz iker: okrog ločja se je naredil ikrn obroč
  11.      íks  neskl. pril. () ekspr. 1. katerikoli, poljuben: če vprašaš iks človeka, ti bo tako odgovoril // pog., navadno v zvezi z neki ki ni znan ali se noče, ne more imenovati: neki iks tovariš je vprašal po tebi 2. v prislovni rabi izraža veliko količino, množino: iks ljudi me je že vprašalo; že na iks primerih sem ti to pojasnil; sam.: ima noge na iks po obliki podobne črki X; prim. x
  12.      íktičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na ikt; naglašen, poudarjen: iktični zlogi / nenaglašenost iktičnih mest še bolj poudarja ritmično nasprotje
  13.      íl  -a m ( í) star. ilovica: il se sesede, strdi / pri hoji se je vdiral v il
  14.      ìlegála  -e ž (-) organizirano politično delovanje, ki ga oblast prepoveduje: na okupiranem ozemlju je bila ilegala zelo močna; razvoj ilegale / publ. ilegala je bila o vsem obveščena ilegalci // navadno s predlogom stanje, za katerega je značilno tako delovanje: bojevati se iz ilegale; organizacija, stranka je prešla v ilegalo / publ. komunistična partija je bila v ilegali ilegalna
  15.      ìlegálen  -lna -o prid. (-) 1. nanašajoč se na ilegalo: ilegalni revolucionarni krožki; bilo je več ilegalnih sestankov / ilegalna partijska tiskarna / ilegalna brošura / ilegalno delo, delovanje 2. ki ni legalen, nezakonit: ta prestop državne meje je bil ilegalen ìlegálno prisl.: kako je prestopil mejo: legalno ali ilegalno
  16.      ìlegálka  -e ž (-) ženska oblika od ilegalec: partizanke in ilegalke
  17.      ílindénski  -a -o prid. (-ẹ̑) zgod., v zvezi ilindenska vstaja vstaja makedonskega naroda proti Turkom, ki se je začela 2. avgusta 1903
  18.      ilirízem  -zma m () v prvi polovici 19. stoletja kulturnopolitično in narodnostno gibanje, zlasti na Hrvatskem s težnjo po združitvi južnih Slovanov: pristaš ilirizma; razmerje slovenstva do ilirizma / hrvatski ilirizem
  19.      ílo  -a s (í) star. ilovica: mokro ilo / koča iz ila
  20.      ílov  -a -o prid. (í) star. ilovnat: ilova prst, zemlja
  21.      ilovák  -a m (á) nar. belokranjsko ilovica: debela plast ilovaka
  22.      íloven  -vna -o prid. (í) star. ilovnat: ilovne njive
  23.      ílovičast  -a -o prid. (í) star. ilovnat: ilovičasta brazda / ilovičasta zemlja
  24.      ílovičen  -čna -o prid. (í) zastar. ilovnat: ilovična zemlja
  25.      ílovina  in ilovína -e ž (í; í) zastar. ilovica: kopati ilovino

   13.539 13.564 13.589 13.614 13.639 13.664 13.689 13.714 13.739 13.764  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA