Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (13.476-13.500)


  1.      hrípav  -a -o tudi hrípav -áva -o prid. (í; í á) ki ima zaradi vnetja glasilk nejasen, nečist glas: hripav človek; že dalj časa je hripav / vriskal je, da je bil ves hripav / hripavo grlo // ki zveni nejasno, nečisto: spregovoriti s hripavim glasom; hripav smeh; slišalo se je hripavo petje hrípavo tudi hripávo prisl.: hripavo govoriti, peti ♪
  2.      hripéti  -ím nedov. (ẹ́ í) redko 1. hripavo govoriti: od jeze in užaljenosti je kar hripel 2. postajati hripav: iz dneva v dan je bolj hripel ♪
  3.      hŕkati  -am nedov. (r̄ ȓ) 1. s kratkimi, sunkovitimi izdihi spravljati sluz iz grla: bolnik hrka in pljuje; kar naprej hrka / hrkati kri ∙ ekspr. hrkal je prostaške psovke govoril, izgovarjal 2. dajati kratke, sunkovite glasove: razkačene kune hrkajo in puhajo 3. star. smrčati: v spanju je glasno hrkal hrkáje: ves moker in hrkaje je lezel iz vode hrkajóč -a -e: hrkajoči glasovi ♪
  4.      hŕliti  -im nedov. (ŕ) nar. severovzhodno smrčati: glasno hrliti // spati: vsi so že trdno hrlili, le on je bedel ♪
  5.      hròm  hrôma -o prid. (ȍ ó) ki se ne more premikati, zlasti ne hoditi: hrom človek; star je in hrom; delno hrom; hrom na obe nogi; že dve leti leži hrom / hroma noga, roka; ima hromo desno stran telesa / ekspr. bil je ves hrom od strahu; pren. hrom na duhu ♪
  6.      hromák  -a m (á) star. hrom človek: hromaki in slepci ♪
  7.      hromíti  -ím nedov. (ȋ í) 1. delati kaj hromo: čutil je, kako mu strup hromi ude 2. povzročati, da kdo ne more normalno opravljati dela: stari je vedno manj pomagal pri delu, ker ga je hromil revmatizem / brezdelje prejšnjih dni ga je še zdaj hromilo; pren. ta dejstva hromijo voljo do dela // ekspr. zelo ovirati, oteževati: promet je hromila tudi močna burja hromèč -éča -e: hromeča groza ♪
  8.      hromonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) knjiž., redko hrom: hromonog starec ♪
  9.      hrômost  in hromóst -i ž (ó; ọ̑) lastnost, stanje hromega: zaradi hromosti ne more iz hiše; delna hromost; hromost nog; pren., knjiž. duhovna hromost ♪
  10.      hromôten  -tna -o prid. (ó) nekoliko hrom: star je že in hromoten; hromotna ženska // nar. slaboten, bolehen: zadnje čase je nekam hromoten ♪
  11.      hromôtnost  -i ž (ó) lastnost, stanje hromotnega: zaradi hromotnosti je bil odvisen od drugih ♪
  12.      hrôpec  -pca m (ō) nav. mn., med. grgrajoč, piskajoč glas pri dihanju: zdravnik je ugotovil hropce v pljučih / suhi hropci ki nastanejo, kadar je v sapnicah vlečljiv izcedek; vlažni hropci ki nastanejo, kadar je v sapnicah tekoč izcedek ♪
  13.      hropênje  -a s (é) glagolnik od hropeti ali hropsti: iz sobe je bilo slišati hropenje / hropenje razjarjene živali / hropenje motorja, vlaka ♪
  14.      hrôpsti  hrôpem nedov., hrópel in hrôpel hrôpla (ó) 1. dihati z grgrajočimi, piskajočimi glasovi: bolnik hrope; hropla je vedno glasneje; težko hropsti / hropsti od bolečine, pod bremenom / konji so hropli od napora; brezoseb. v prsih mu hrope ∙ ekspr. opeharil me že ne boš, je hropel hropeče govoril 2. ekspr. dajati hropenju podobne glasove: lokomotiva hrope in sopiha; prim. hropeti ♪
  15.      hrôšč  hrôšča m (ȍ ó) 1. žuželka s trdimi sprednjimi krili in grizalom: hrošči letajo, lezejo; pisani hrošči; ličinka hrošča ♦ zool. koloradski hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata; rjavi ali majski hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris 2. žarg. tip osebnega avtomobila znamke Volkswagen: kupil si je hrošča ♪
  16.      hŕpati  -am nedov. (r̄) 1. ekspr., redko smrčati: gospodar je glasno hrpal 2. redko hrzati, prhati: konj je hrpal in se vzpenjal 3. nar. dajati hropeč glas ob prežvekovanju: vola sta zadovoljno hrpala (Prežihov) ♪
  17.      hrstéti  -ím nedov. (ẹ́ í) dajati kratke, rezke glasove: sneg hrsti in se udira / suho seno hrsti pod nogami; skorja je bila zapečena, da je kar hrstela pod prsti hrstèč -éča -e: čoln je podrsal po hrstečem pesku ♪
  18.      hrstljáti  -ám nedov. (á ȃ) narahlo hrstati: suhe veje hrstljajo / zapečen kruh hrstlja pod zobmi ♪
  19.      hrščáti  -ím nedov. (á í) star. 1. hreščati: suhe veje so hrščale in pokale 2. smrčati: glasno hrščati ♪
  20.      hŕšiti se  -im se nedov. (ŕ r̄) nar. štajersko bahati se, postavljati se: nikar se ne hrši ♪
  21.      hrúljenje  -a s (ú) glagolnik od hruliti: s hruljenjem pri njej nič ne opraviš; hruljenje kaplarjev; sit sem tvojega hruljenja ♪
  22.      hrúm  -a m (ȗ) knjiž. hrumenje: daleč naokrog se sliši hrum slapa; hrum valov, viharja / ekspr. nastal je velik hrum in šum // hrup, hrušč: hrum se je polegel, je potihnil ♪
  23.      hruméti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. dajati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove: množica v dvorani je hrumela; v tovarnah hrumijo stroji / v gorah je hrumela nevihta // ekspr. hrumeč se hitro premikati: gledal je tanke, ki so hrumeli po dolini / hudournik hrumi v soteski; pren. Turki so hrumeli po deželi 2. ekspr. razvneto, ogorčeno govoriti: velikokrat se spozabi in začne hrumeti; na vsakem zborovanju je hrumel proti reformam / zmeraj hrumi na svoje ljudi kriči, vpije hrumé zastar.: voz je hrume oddrdral po kamniti poti hrumèč -éča -e: vlak je hrumeč zapeljal na postajo; hrumeč plaz, slap; hrumeča množica ♪
  24.      hrúp  -a m (ȗ) 1. močni, med seboj pomešani neskladni glasovi, navadno različnega izvora: bil je tak hrup, da še samega sebe nisi slišal; iz gostilne se je razlegal hrup; delati hrup; oglušujoč, ekspr. peklenski hrup; hrup motorjev; hrup na cesti; v tovarni je veliko hrupa / praznovali so s hrupom glasno, hrupno / ekspr. ženske so zagnale strašanski hrup so začele kričati; pren., ekspr. v samostanu ga ni motil posvetni hrup 2. ekspr. živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje: skušajte to urediti brez hrupa; njegove pesmi so povzročile veliko hrupa ● ekspr. bojni hrup boj, vojna; ekspr. bilo je mnogo hrupa za (prazen) nič mnogo nepotrebnega razburjanja ♪
  25.      hrúpen  -pna -o prid., hrúpnejši (ū) 1. poln hrupa: hrupen sejemski vrvež; hrupna veselica, zabava; hrupno mesto; hrupno zborovanje / iz sobe se je zaslišal hrupen smeh; pren. hrupno velemestno življenje // ki povzroča hrup: hrupen orkester; hrupni tiskarski stroji / hrupni otroci 2. ki mnogo, zelo glasno govori: hrupen človek; z vsakim popitim kozarcem je bil bolj hrupen / hrupna družba hrúpno prisl.: hrupno govoriti; vrata so se hrupno odprla; hrupno ga je pozdravil, se je smejal / v povedni rabi na trgu je bilo veselo in hrupno ♪

   13.351 13.376 13.401 13.426 13.451 13.476 13.501 13.526 13.551 13.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA