Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (13.376-13.400)


  1.      hójen  -a -o prid. (ọ́) nar. koroško shajan, vzhajan: kruh ni bil dovolj hojen ♪
  2.      hojévati  -am nedov. (ẹ́) star. (večkrat) hoditi: po tej poti je hojeval v šolo ♪
  3.      hójica  -e ž (ọ̄) manjšalnica od hoja2: poseka je bila zarasla s hojicami ♪
  4.      hójka  -e ž (ọ̄) nar. jelka: skril se je za debelo hojko ♪
  5.      hójkov  -a -o prid. (ọ̄) nar. jelov: miza iz hojkovega lesa ♪
  6.      hojkovína  in hójkovina -e ž (í; ọ̄) nar. jelov les: suha hojkovina ♪
  7.      hójkovka  -e ž (ọ̄) nar. štajersko užitna goba temno rjave barve z belkastim mesom, ki prerezano pomodri; kostanjevka: nabirati hojkovke ♪
  8.      hókuspókus  -a m (ọ̑-ọ̑) ekspr. 1. čarovne besede, čarovna znamenja: s hokuspokusom je naredil dež 2. neresno ravnanje, dejanje: to je navaden hokuspokus / otroci zganjajo vse mogoče hokuspokuse ♪
  9.      hókus pókus  in hókuspókus medm. (ọ̑-ọ̑) pri čaranju izraža željo, ukaz, da se zaželeno zgodi: rekel bom hokus pokus in ga ne bo ♪
  10.      hòla  medm. (ȍ) 1. izraža opozorilo: hola, kdo gre z menoj; hola, odprite / hola hoj 2. izraža veselo začudenje: hola, koliko denarja ♪
  11.      hòlaj  -te medm. (ȍ) star. hola: holaj, otroci, poglejte sem ♪
  12.      holándec  -dca m (ȃ) 1. papir. stroj za mletje celuloze, krp, starega papirja: papirnica je kupila dva najmodernejša holandca 2. strojn. vezni kos z navojem, pri katerem ni treba sukati cevi ♪
  13.      holándski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Holandce ali Holandsko: holandski jezik / holandska pristanišča / holandski tulipani ◊ fiz. holandski daljnogled daljnogled, ki ima za okular razpršilno lečo; friz. holandska brada navzgor počesana brada; strojn. holandska matica holandec ♪
  14.      holesteról  -a m (ọ̑) med. bela organska snov, ki se pri obolenju spreminja v žolčne kamne ali povzroča arteriosklerozo: količina holesterola v arterijah ♪
  15.      hólm  -a m (ọ̄) star. grič, hrib: kmalu so dospeli do holma; nizek, z gozdom porasel holm; vasica leži na prijaznem holmu ♦ geogr. osamljena višja vzpetina na ravnini; osamelec ♪
  16.      holmìč  -íča in hólmič -a m (ȉ í; ọ̄) star. griček, hribček: graščina je stala na zelenem holmiču ♪
  17.      holmíčast  -a -o prid. (í) star. gričevnat: holmičasta pokrajina ♪
  18.      hólmij  -a m (ọ́) kem. redka težka kovina srebrno bele barve, element Ho ♪
  19.      holmóvje  -a s (ọ̑) star. gričevje: sonce je zašlo za holmovjem ♪
  20.      holocén  -a m (ẹ̑) geol. mlajša, sedanja doba kvartarja: raziskovati ognjeniško aktivnost v holocenu ♪
  21.      holokávst  -a m (ȃ) 1. pri starih Grkih in Rimljanih žgalna daritev, pri kateri se daritvena žival popolnoma sežge: opraviti holokavst 2. knjiž. množično uničenje ljudi, navadno s sežigom: obsojati holokavst ♪
  22.      homofoníja  -e ž (ȋ) muz. večglasje z eno poudarjeno melodijo, ki so ji drugi glasovi harmonična spremljava: skladba v homofoniji ♪
  23.      homogén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je enakih, istovrstnih sestavin; enovit, enoten: homogena snov, zmes / homogena struktura kamnine / homogeno prebivalstvo // ki ima sestavne dele trdno povezane med seboj: homogen vojaški blok; homogena delovna organizacija / narod kot homogena celota / homogena tekmovalna ekipa ◊ elektr. homogeno (električno, magnetno) polje polje, katerega jakost in smer sta v vseh točkah enaka; mat. homogena algebrajska enačba enačba, v kateri so vsi členi iste stopnje homogéno prisl.: delati homogeno; zelo homogeno so nastopali ♪
  24.      homòt  -ôta m (ȍ ó) zastar. goščava, ščavje: gost vodni homot ♪
  25.      homotáti  -ám nedov. (á ȃ) star. motati, mešati: homotati konjem grivo / otroci so se homotali med odraslimi / kaj se mu homota po glavi ♪

   13.251 13.276 13.301 13.326 13.351 13.376 13.401 13.426 13.451 13.476  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA