Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (1.326-1.350)


  1.      falotaríja  -e ž (ȋ) pog., ekspr. slabo, malopridno dejanje: to je navadna falotarija; spet je naredil falotarijo ♪
  2.      familiáren  -rna -o prid. (ȃ) značilen za družinsko okolje; sproščen, neprisiljen: učitelj je govoril v familiarnem tonu / malo preveč familiaren je z njimi familiárno prisl.: familiarno ga je nagovoril; v tem uradu živijo precej familiarno ♪
  3.      familiárnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost familiarnega; sproščenost, neprisiljenost: familiarnost odnosov / ustvarjati ozračje familiarnosti / do podrejenih si ni dovolil nobenih familiarnosti ♪
  4.      fanariót  -a m (ọ̑) v balkanskem okolju, nekdaj pripadnik plemiškega ali duhovniškega družbenega sloja v grški četrti Carigrada: osovraženi izkoriščevalski fanarioti; brata Miladinova sta se borila proti raznarodovalni akciji fanariotov ♪
  5.      fanariótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fanariote: fanariotski vpliv / fanariotska duhovščina ♪
  6.      fanfára  -e ž (ȃ) trobenti podoben pihalni instrument: s fanfarami so naznanjali začetek iger; zvoki bobnov in fanfar; pren. časopisi s fanfarami poveličujejo dogodek // kratka zanosna skladba za ta instrument ♪
  7.      fanfáren  -rna -o (ȃ) pridevnik od fanfara: fanfarni zvoki ♪
  8.      fanfaríst  -a m (ȋ) kdor igra (na) fanfaro: fanfaristi so najavili začetek prireditve ♪
  9.      fanfaronáda  -e ž (ȃ) knjiž., redko bahanje, širokoustenje: te besede so samo fanfaronada ♪
  10.      fár  -ja m (ȃ) slabš. duhovnik: posvetnjaki in farji; govoriš kakor far ♪
  11.      fára  -e ž, rod. mn. stil. fará (á) najmanjša upravna enota katoliške cerkve; župnija: spadata pod eno, v eno faro; naša, sosednja fara / največja hiša v fari / ekspr. vsa fara je zbrana vsi ljudje iz fare // kraj, kjer je sedež te enote: iti k fari / pri fari zvoni v farni cerkvi; nikoli ni prestopil meje domače fare ozemlja, ki ga obsega fara ● ekspr. to je fant od fare v vseh pogledih dober človek; postaven, lep moški; ekspr. petje se je razlegalo čez devet fara zelo daleč; ekspr. na žegnanje so prišli iz sedmih fara od vsepovsod, od daleč ♪
  12.      farád  -a m (ȃ) elektr. enota za merjenje električne kapacitivnosti ♪
  13.      farádičen  -čna -o prid. (á) med., v zvezi faradični tok spremenljiv tok, ki se dobi z vključevanjem in izključevanjem enosmernega toka ♪
  14.      faradizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) med. zdraviti s faradičnim tokom ♪
  15.      farál  -a [au̯] m (ȃ) nar. zahodno svetilka na plin ali petrolej: prižgati faral ♪
  16.      farán  in faràn -ána m (ȃ; ȁ á) pripadnik župnije: srečal se je s svojimi nekdanjimi farani; večina faranov je hodila k prvi maši ♪
  17.      farandóla  -e ž (ọ̑) provansalski ljudski ples v šestosminskem taktu ♪
  18.      faránka  -e ž (ȃ) pripadnica župnije ♪
  19.      fáraon  -a m (ȃ) 1. v starem Egiptu vladar: zgodovina faraonov / egiptovski faraoni 2. nekdaj francoska igra s štiridesetimi kartami: igrati faraon(a) ♪
  20.      fáraonka  -e ž (ȃ) v starem Egiptu vladarica: kruta faraonka // faraonova žena ♪
  21.      fáraonov  -a -o (ȃ) svojilni pridevnik od faraon: faraonova grobnica ♪
  22.      fáraonski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na faraone ali na igro faraon: faraonska dinastija, vladavina; faraonske grobnice / faraonska igra ♪
  23.      fárbati  -am nedov. (ȃ) nižje pog. goljufati, lagati: njo lahko farbaš, mene pa ne boš ∙ nižje pog., ekspr. pojdi se farbat ne verjamem ti; ne strinjam se s teboj; nočem imeti opravka s teboj ♪
  24.      fárček  -čka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od far: ubogi farček se je ves tresel pred škofom ♪
  25.      fáren  -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na faro; župnijski: farna cerkev / farno premoženje / farna šola nekdaj šola, ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje cerkev, navadno župnija ♪

   1.201 1.226 1.251 1.276 1.301 1.326 1.351 1.376 1.401 1.426  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA