Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (1.314-1.338)

1314.      erár  -ja m (ā) jur. država kot lastnik premoženja: po teh zakonih zapade premoženje erarju; tamkajšnji gozdovi so bili večinoma v posesti erarja ♪
1315.      eráren  -rna -o (ȃ) pridevnik od erar: erarni gozdovi; erarno poslopje ♪
1316.      eráričen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na erar: erarično posestvo / poslopje so popravili na erarične stroške ♪
1317.      erárski  -a -o prid. (ā) jur. eraričen, eraren: erarska lastnina ♪
1318.      esparzéta  -e ž (ẹ̑) bot. krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis viciaefolia ♪
1319.      estuárij  -a tudi estuár -ja m (á) geogr. lijasto, z morsko vodo zalito ustje reke: London stoji ob estuariju Temze ♪
1320.      ešárpa  -e ž (ȃ) voj. svilen trak, vezen z zlatom in srebrom, ki ga nosijo oficirji okoli pasu ob svečanostih ♪
1321.      evangeliár  -ja tudi evangeliárij -a m (á) rel. 1. knjiga z evangeliji: izdati evangeliar 2. evangelistar ♪
1322.      evangelistár  -ja tudi evangelistárij -a m (á) rel. knjiga z evangeljskimi odlomki, ki se berejo pri maši: nedeljski evangelistar; starocerkvenoslovanski evangelistar ♪
1323.      evharístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na evharistijo: evharistična daritev / evharistična pesem; evharistična procesija / evharistični kongres ♪
1324.      evharistíja  -e ž (ȋ) rel. tretji od sedmih zakramentov katoliške cerkve, sveto rešnje telo: pridiga o evharistiji // posvečena hostija ♪
1325.      evidéntičar  -ja m (ẹ́) uslužbenec, ki vodi evidenco: evidentičar v referatu za gozdarstvo ♪
1326.      falotaríja  -e ž (ȋ) pog., ekspr. slabo, malopridno dejanje: to je navadna falotarija; spet je naredil falotarijo ♪
1327.      familiáren  -rna -o prid. (ȃ) značilen za družinsko okolje; sproščen, neprisiljen: učitelj je govoril v familiarnem tonu / malo preveč familiaren je z njimi familiárno prisl.: familiarno ga je nagovoril; v tem uradu živijo precej familiarno ♪
1328.      familiárnost  -i ž (ȃ) lastnost, značilnost familiarnega; sproščenost, neprisiljenost: familiarnost odnosov / ustvarjati ozračje familiarnosti / do podrejenih si ni dovolil nobenih familiarnosti ♪
1329.      fanariót  -a m (ọ̑) v balkanskem okolju, nekdaj pripadnik plemiškega ali duhovniškega družbenega sloja v grški četrti Carigrada: osovraženi izkoriščevalski fanarioti; brata Miladinova sta se borila proti raznarodovalni akciji fanariotov ♪
1330.      fanariótski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fanariote: fanariotski vpliv / fanariotska duhovščina ♪
1331.      fanfára  -e ž (ȃ) trobenti podoben pihalni instrument: s fanfarami so naznanjali začetek iger; zvoki bobnov in fanfar; pren. časopisi s fanfarami poveličujejo dogodek // kratka zanosna skladba za ta instrument ♪
1332.      fanfáren  -rna -o (ȃ) pridevnik od fanfara: fanfarni zvoki ♪
1333.      fanfaríst  -a m (ȋ) kdor igra (na) fanfaro: fanfaristi so najavili začetek prireditve ♪
1334.      fanfaronáda  -e ž (ȃ) knjiž., redko bahanje, širokoustenje: te besede so samo fanfaronada ♪
1335.      fár  -ja m (ȃ) slabš. duhovnik: posvetnjaki in farji; govoriš kakor far ♪
1336.      fára  -e ž, rod. mn. stil. fará (á) najmanjša upravna enota katoliške cerkve; župnija: spadata pod eno, v eno faro; naša, sosednja fara / največja hiša v fari / ekspr. vsa fara je zbrana vsi ljudje iz fare // kraj, kjer je sedež te enote: iti k fari / pri fari zvoni v farni cerkvi; nikoli ni prestopil meje domače fare ozemlja, ki ga obsega fara ● ekspr. to je fant od fare v vseh pogledih dober človek; postaven, lep moški; ekspr. petje se je razlegalo čez devet fara zelo daleč; ekspr. na žegnanje so prišli iz sedmih fara od vsepovsod, od daleč ♪
1337.      farád  -a m (ȃ) elektr. enota za merjenje električne kapacitivnosti ♪
1338.      farádičen  -čna -o prid. (á) med., v zvezi faradični tok spremenljiv tok, ki se dobi z vključevanjem in izključevanjem enosmernega toka ♪

   1.189 1.214 1.239 1.264 1.289 1.314 1.339 1.364 1.389 1.414